Zato smo se že pred dvema letoma spraševali, zakaj dopuščamo, da so tako zelo dostopne otrokom in mladim. Zanašati se na odgovornost proizvajalcev teh napitkov je naivno, zgolj ozaveščanje staršev pa ne bo prineslo konkretnejšega učinka. Politika bo naposled morala pokazati, ali ji je mar za zdravje otrok in mladine. Mar bomo čakali na smrt otroka ali dveh pa se potem podvizali, kot smo nedavno spremljali na Hrvaškem?

Ravno tisti teden, ko je Hrvaško pretresala smrt trinajstletnika, ki se je po zaužitju večje količine energijske pijače in telesni aktivnosti zgrudil, sem pred bližnjo knjižnico v enem izmed ljubljanskih naselij naletela na deklice, ki so pile iz prepoznavne črne pločevinke. Pijačo s kofeinom so osem- in devetletnice srkale kot navaden sok, zato sem jih vprašala, ali vedo, kaj pijejo. »Po kofeinu imaš zmešano glavo, kajne?« mi je dejala prva, druga pa me je prosila, naj o tem, kaj pije, ne povem njeni mami.

Vsak otrok si lahko v bližnji trgovini kupi tako pločevinko, najcenejša med njimi (energijske pijače imajo pod lastno blagovno znamko že vsi naši večji trgovci) stane samo 50 centov. Na njej pa piše, da povečuje raven naše vzdržljivosti in energije, krepi budnost in nam podari občutek dobrega počutja. Ter opozarja, da ni primerna za otroke, nosečnice ali doječe matere. Pločevinka proizvajalca z najbolj znanimi oglasi in sloganom, ki ga zna povedati že vsak malček, pa stane evro štiriindvajset centov.

Sranje za enajstletnike

Ena izmed osnovnošolskih učiteljic iz Ljubljane mi je povedala: »Moji učenci še najraje pijejo tisto sranje diskontnega trgovca, ki stane pol evra. Se mi kar gabi. Vsako leto izvajamo vse možne preventivne delavnice s to temo, ampak vidim, da je to težko izkoreniniti. Tudi moj enajstletni sin me je ravno danes v trgovini spraševal, ali imajo tisto črno pločevinko (enega bolj znanih proizvajalcev energijskih pijač, op. a.), da vidi, kaj vse je v njej. Zanima ga, kaj pijejo njegovi sošolci. Samo to bom rekla: premalo vzgoje in preveč dostopno.«

Učiteljica, ki poučuje osnovnošolce v srednje velikem kraju na Štajerskem, je besedam kolegice pritrdila. »Sedaj, ko je topleje, učence vsak dan vidim, da po pouku zavijejo v bližnjo trgovino in si kupijo kakšno pijačo. Bodisi je to kokakola, fanta ali energijska pijača – bodisi tista v črni pločevinki ali tista najcenejša energijska pijača trgovinske blagovne znamke. V šolskem pravilniku imamo določeno, da na šolske izlete in v šolo energijskih pijač ne smejo niti nositi niti jih v njej uživati, pa se še vedno zgodi, da kdo kakšno pritihotapi. Opažam, da jih pijejo otroci od dvanajstega leta naprej.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za kaj vse lahko uporabite divji kostanj?

Divji kostanj sicer ni užiten, a je še kako koristen in uporaben v zdravilstvu. Ste vedeli, da so nekoč iz njega pripravljali celo pralni prašek?

Pravljica

Tretja sogovornica tudi dela v šolstvu in ima veliko stika z otroki, a je spregovorila kot starš. »Z možem sva načeloma proti energijskim pijačam, nikoli jih ne kupiva, tudi midva jih ne pijeva, sem pa videla svoja dva starejša otroka (srednješolca), da sta jih že kdaj pila. Za hčerkinega prijatelja vem, da jih je pil kot sok – vsaj tri pločevinke na dan. Hčerka mi je povedala, da se po energijski pijači ni dobro počutila, zato je prenehala z njimi, za svojega prijatelja pa pravi, da je gotovo odvisen od njih. To mu je tudi povedala, a se jim ne more odreči. Pozna pa sovrstnico, ki je imela srčni zastoj, potem ko je spila kar osem pločevink energijske pijače. K sreči so jo uspeli rešiti. V svoji soseski opažamo, da jih nekateri osnovnošolci pijejo redno. Srednješolci na klopcah v parku pa tudi vsak svoj shark, čik ali pa travo – to je ta njihov 'lajf'! Gotovo jim je jasno, da so energijske pijače škodljive, ampak vse skupaj premalo resno jemljejo. Ob vsem tem, kar slišim, da se prodaja v bližini šol (spid, ekstazi, marihuana, kokain, heroin), se mi energijske pijače pravzaprav slišijo kot pravljica.« 

Epileptični napadi, delirij, srce

Pediatrinja iz ZD Celje Mateja Koder opaža, da so energijske pijače zaradi svojega poživljajočega učinka na osrednje živčevje še posebej med mladimi vse bolj priljubljene. »Ob tem se v javnosti premalo opozarja na možne negativne vplive sestavin energijskih pijač, kot so kofein, tavrin, glukuronolakton in druge, na zdravje. Najpogosteje je v teh pijačah kofein. Običajno ga je znatno več kot v skodelici prave kave ali čaja. Ob večjem vnosu se pojavijo nemir, tesnoba, nespečnost, dvigne se krvni tlak. Učinkuje tudi kot diuretik, kar lahko vodi v dehidracijo, posebej nevarne pa so motnje srčnega ritma. Zaradi nižje telesne teže so otroci in mladostniki dovzetnejši za nevarne učinke. Zaradi vsega naštetega strokovnjaki uporabo energijskih pijač pri otrocih in mladostnikih odsvetujemo. Za višjo raven energije so potrebni zdrava prehrana, dovolj tekočine, redna telesna aktivnost in dovolj spanja.« A v svoji ambulanti še ni naletela na kakšen podoben primer, kot ga je opisala hčerka naše sogovornice.

Vendar raziskovalka z Inštituta za nutricionistiko in Inštituta Jožefa Stefana dr. Nina Zupanič opozarja: »Nedavna smrt hrvaškega dečka po zaužitju večje količine energijske pijače je sicer dvignila veliko prahu, a opisanih primerov zastrupitve mladostnikov z energijskimi pijačami ni malo. Na oddelkih nujne medicinske pomoči se pogosto znajdejo mladi, ki zaradi zaužitja energijske pijače (brez dodatka alkohola in drugih substanc) doživijo epileptični napad, delirij in motnje srčnega ritma. Med sicer redke, a prav tako opisane primere na žalost spadajo tudi srčni zastoji, še posebej če so prisotne (še neodkrite) zdravstvene težave.«

Sedem litrov na mesec

Zupaničeva se je v svojem doktorskem delu ukvarjala s vprašanjem, koliko sladkorja zaužijejo slovenski otroci. Ugotovila je, da preveč in da so glavni vir sladkorjev sladke pijače. »Najvišji delež popitih sladkih pijač predstavljajo gazirane brezalkoholne pijače in sadni sokovi. Energijske pijače med mladostniki, starimi med 10 in 17 let, v povprečju sicer predstavljajo relativno majhen delež zaužitega sladkorja, še posebej med dekleti. Njihovo pogostejše uživanje beležimo med dečki – ti v povprečju zaužijejo približno en deciliter take pijače na mesec. To se morda ne sliši veliko, vendar se moramo zavedati, da pitje teh pijač med mladostniki ni enakomerno razporejeno, tako da imamo na eni strani skupino mladostnikov, še posebej mlajših, ki energijskih pijač sploh ne uživa, na drugi strani pa tiste, ki po njih posegajo precej bolj redno, nekateri tudi po večkrat na dan. Po podatkih iz leta 2018 namreč 8,6 odstotka slovenskih mladostnikov uživa energijske pijače vsaj enkrat na teden. Poročilo Evropske agencije za varno hrano je še bolj skrb vzbujajoče, saj je pokazalo, da 12 odstotkov evropskih mladostnikov uživa večje količine energijskih pijač, in sicer v povprečju kar sedem litrov na mesec.«

Kofein in tavrin

Na Hrvaškem prav zaradi smrti trinajstletnika poteka burna javna razprava o energijskih pijačah, njihov zdravstveni minister pa je že naročil oblikovanje delovne skupine za prepoved prodaje in uživanja energijskih pijač mladoletnim ter uvedbo drugih podobnih omejitev, ki bi pripomogle k zmanjšanju dostopnosti teh pijač. Hrvaški pediater in intenzivist Filip Rubić je za Jutarnji list povedal, da so te pijače nevarne ne glede na količino in da jih otroci preprosto ne bi smeli uživati. »Dva decilitra in pol take pijače lahko vsebuje toliko kofeina kot štiri skodelice kave, k čemur dodajte še 40 gramov sladkorja (tri velike žlice).« Njegov kolega Natko Beck pa je bil še nazornejši: »Ne pijte tega sranja. Če vam pade sladkor, pojejte kaj drugega. Popijte raje vodo in sladkor, to je energijska pijača, a zaradi nje ne boste izpostavljeni srčni aritmiji.«

Kofein v energijskih pijačah namreč presega priporočene ravni za povprečno težkega 14-letnika in skoraj za dvakrat presega priporočen vnos za povprečnega osemletnika. »Ena najbolj problematičnih sestavin v teh pijačah je kofein, ki ga je v njih zelo veliko, v povsem nereguliranih koncentracijah. Otrokom in mladostnikom intuitivno ne dajemo kave, ker vemo, da poživitveni učinek kofeina zanje ni dober, medtem ko marsikateri starš pri energijskih pijačah nima podobnih pomislekov, čeprav vsebujejo neprimerno več kofeina od skodelice kave. Otroški organizem se na kofein odziva drugače kot odrasel, saj je razpolovna doba kofeina pri otrocih in mladostnikih v telesu veliko daljša, zato se pri višjih odmerkih pogosteje pojavljajo nervoza, tesnoba, nespečnost, lahko pa pride tudi do poškodbe jeter. Druga sestavina, ki vpliva na centralni živčni sistem, pa je tavrin, ki ga sicer v manjših količinah zaužijemo s hrano, v energijskih pijačah pa je prav tako v precej višjih koncentracijah. Njegov vpliv na otroke in mladostnike ni dobro raziskan, prav tako nimamo natančnega vpogleda v sinergijski učinek kofeina in tavrina na delovanje organizma. Poleg tega se energijske pijače med mladimi pogosto mešajo z alkoholnimi pijačami, predvsem žganjem, kar negativen vpliv na telo še poslabša, mladi pa energijske pijače pogosto zamenjujejo za športne rehidracijske napitke, kar lahko resno ogrozi njihovo zdravje, saj energijske pijače telesa ne rehidrirajo, temveč lahko dehidracijo še stopnjujejo,« razlaga dr. Nina Zupanič.

Politiki pa nič

Če se stroka o škodljivosti tovrstnih pijač strinja, smo torej na ravni države in kot družba do tega vprašanja preveč popustljivi? »Poleg vseh že omenjenih tveganj kofein dokazano povzroča zasvojenost, kar ima na razvijajoče se možgane izrazito negativen vpliv. Zato je nujno, da tako starše kot mladostnike izobrazimo o škodljivih učinkih energijskih pijač, hkrati pa bi se morale stvari premakniti tudi na ravni države. Zaščita zdravja mladostnikov mora biti naša prioriteta,« odgovarja Zupaničeva in dodaja, da bi se morali problematike lotiti na več področjih hkrati. »Izobraževanje staršev in otrok o nevarnostih, ki jih prinaša uživanje energijskih pijač, je sicer pomembno, a žal ni zadostno. Po navadi se za precej uspešnejše izkažejo fiskalni ukrepi in druge uredbe na ravni države. Eden izmed takšnih je gotovo davek na sladke pijače, ki bi podražil tudi energijske pijače in ki ga je stroka pred nekaj leti predlagala, a žal v parlamentu zaradi močnega nasprotovanja industrije sladkih pijač takrat ni dobil podpore, čeprav se je v tujini izkazal za uspešen ukrep v boju proti množičnemu uživanju sladkih pijač. Odtlej se v to smer pri nas ni več nič premaknilo, čeprav stroka ves čas opozarja, da naši otroci še zmeraj popijejo preveč sladkih pijač. Drug ukrep pa je prav gotovo prepoved prodaje energijskih pijač mlajšim od 18 let, ki bi vsaj do neke mere zamejila njihovo uživanje.«

Kaj pa druge države?

Da se nekaj le da storiti, dokazuje Litva, ki je kot prva država v Evropski uniji leta 2014 prepovedala prodajo energijskih pijač mlajšim od 18 let. Čez dve leti ji je sledila Latvija. V Veliki Britaniji pa se o prodaji energijskih pijač mlajšim od 16 let odloča vsaka trgovska veriga posebej. Zanimivo, da eden od diskontnih trgovcev pri nas energijske pijače prodaja, v Veliki Britaniji pa je ta ista trgovska veriga razglasila, da se pridružuje tistim prodajalcem, ki mlajšim od 16 let teh pijač ne prodajajo. Je pa tudi res, da so mladi v Veliki Britaniji po njihovi porabi v evropskem vrhu. Prodaja energijskih pijač se je na Otoku med 2006 in 2015 zvišala za 185 odstotkov. Leta 2015 so pri njih spili kar 672 litrov energijskih pijač, njihov trg pa je ocenjen na več kot dve milijardi evrov.

»Zavedati se moramo, da tako za proizvodnjo energijskih kot tudi drugih pijač z dodanim sladkorjem stojijo ogromne multinacionalke, ki s prodajo obračajo milijardne posle. Jasno je, da je njihovo osnovno vodilo kapital in ne zdravje potrošnikov, zato je njihov odpor pri vpeljavi takšnih ukrepov pogosto izjemno močan. Zato potrebujemo jasne prioritete na ravni države, saj lahko le tako postavimo zdravje državljanov, še posebej pa zdravje naše mladine, na prvo mesto.«

Industrija je močnejša

Naravnost strašljivo je, da so ciljna skupina proizvajalcev energijskih pijač ravno mladi – otroci od deset do 18 let! Pobudo za prepoved energijskih pijač je pred leti na Hrvaškem začela evropska poslanka Biljana Borzan, a ni uspela. »Gre za živila, ki jih moramo obravnavati kot cigarete in alkohol in ne zgolj z oznako, da niso primerna za otroke in nosečnice,« je povedala za hrvaški časnik.

Tudi pri nas so se že pred sedmimi leti zbrali številni strokovnjaki pod vodstvom dr. Nataše Fidler Mis s pediatrične klinike UKC Ljubljana in pripravili pobudo za obdavčitev sladkih pijač ter hkrati uvedbo subvencij za sadje in zelenjavo, saj so bili slovenski mladostniki med 41 državami po pogostosti uživanja sladkih pijač v samem vrhu. Tri leta prostovoljnega dela Nataše Fidler Mis za pripravo vse dokumentacije so bila zaman, saj je bila industrija pijač močnejša. Veliko držav je že naredilo premike, pri nas pa odločevalci tiščijo glave v pesek.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.