Čeprav tudi sladki krompir izkopljemo iz zemlje in nas po obliki spominja na navadni krompir, nima z njim nič skupnega. Posledično mu pogosto delamo krivico, ker naj bi bil zaradi »škroba« na seznamu manj zdravih živil. Ne gre za novo odkrito zelenjavo, le pri nas je nepoznan, v Južni in Srednji Ameriki pa ga uporabljajo že več kot 4500 let.

Spoznajmo njegove lastnosti

Sladki krompir je sicer res škrobno živilo, a je zelo bogat s prehranskimi vlakninami in minerali, hkrati vsebuje še veliko močnih antioksidantov iz skupine karotenoidov. V sladkem krompirju najdemo veliko vitamina A in kalija ter nekaj kalcija. Bogat je z vitaminom C, ki naše telo ščiti pred napadom virusov in bakterij ter sodeluje pri tvorbi kostnine, skrbi za dobro prebavo in proizvodnjo belih celic. Omenimo še vitamin B6 in vitamin D, ki je pomemben pri krepitvi imunskega sistema, skrbi pa tudi za veliko energije, dobro razpoloženje ter zdravje kosti, srca, živčnega sistema in kože. Sladki krompir vsebuje tudi nekaj železa in je odličen vir magnezija ter kalija.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Koristen za črevesje

Vlaknine in antioksidanti, ki jih najdemo v sladkem krompirju, ugodno vplivajo na naše zdravje. Za to so zaslužne predvsem vlaknine – topne in netopne. Nekatere vrste absorbirajo vodo in mehčajo blato, netopna vlakna pa dodajajo volumen in s pomočjo bakterij povzročajo fermentacijo v debelem črevesu in ustvarjajo spojine, imenovane maščobne kisline, ki postanejo gorivo za celice črevesne sluznice.

Še bolj zdrav skuhan vnaprej

Sladki krompir velja za še bolj zdravo živilo, če ga pripravite vnaprej in ga pojeste šele naslednji dan. Skrivnost se skriva v odpornem oziroma neprebavljivem škrobu, ki ga vsebuje sladki krompir. Gre za podvrsto ogljikovih hidratov, ki jih naše telo ne more popolnoma razgraditi. Tako potuje skozi tanko črevo, ne da bi se pri tem povsem prebavil. V debelem črevesu postane tako imenovani prebiotik, torej hrana za koristne bakterije oziroma probiotike, ki naseljujejo naše črevesje.