Obstajajo številni razlogi, zakaj se odločiti za pohodništvo in planinarjenje. Nekateri izmed največkrat omenjenih so: ugoden vpliv na zdravje, povezanost z naravo in blaženje učinkov stresa. Poleg tega je hoja ena izmed najbolj preprostih aktivnosti, s katero se lahko ukvarja tako rekoč vsak.

Pred odhodom v hribe ali visokogorje se morate vseeno dobro pripraviti. Ne pozabite na primerno opremo (obutev, palice ...) in primerna oblačila. Oblecite se po principu "čebule", torej, več tankih plasti, ki jih lahko postopoma slačite in ustrezno pospravite. Ne pozabite niti na zadostno količino tekočine in primerno prehrano. V vseh mesecih pa si na izpostavljeno kožo nanesite tudi zadostno količino kreme z zaščitnim faktorjem pred škodljivimi UV žarki. 

Za vas smo tokrat pripravili nekaj pohodnih poti različnih težavnosti, ki jih lahko obiščete sami, z otroki in tudi vnuki. Vseeno pa se o vsaki točki pred odhodom pozanimajte in jo prilagodite svojim kondicijskim zmožnostim. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Najdaljša slovenska gora

Greben Košute dolg kar deset kilometrov, je najdaljše pogorje v Sloveniji, z vrhom na višini 2133 metrov. Poleg tega lahko planinci in alpinisti uživajo v vrhovih Begunjščice, Dobrče, Storžiča in Kriške gore. Številni pohodniki pa svoj cilj najdejo na planinah kar nekaj sto metrov pod vrhom Košute, saj je ta z južne, slovenske strani prekrita s planinskimi tratami in tako lahko dostopna. Na tem področju najdemo tudi številne planšarije in gorske kmetije, kjer bodo oskrbniki zagotovo poskrbeli za lačne želodčke pohodnikov, kolesarjev in vseh drugih. S svojo gastronomsko ponudbo, med drugim s štruklji, tudi v svetu instagrama navdušujejo na planini Kofce (1488 m). Na planini Dolga njiva (1400 m) so v zadnjem letu navdušili s prav posebnimi kulinaričnimi večeri pod zvezdami. Priporočamo tudi obisk Taborniškega doma Šija (1528 m), ki ponuja prelep razgled (od tu lahko vidite tudi Krvavec), mirno okolje in odlično kulinariko. Gre za najvišje ležečo postojanko pod grebenom Košute. Planine so dostopne po različno težavnih potek z različnimi izhodišči, tako da si pot lahko popolnoma prilagodite. Številne so primerne tudi za tiste z manj kondicije in male otroke. 

Lovrenški biser

Med Roglo in Ribniškim Pohorjem se na 22 hektarjih raztezajo številna manjša jezerca visokega barja, ki tvorijo naravni pojav, imenovan Lovrenška jezera. Poleti na sicer zimskem smučarskem središču ponujajo odlično izletniško točko, do katere vodi srednje težka pešpot. Z 20 jezerci, ki so nastala v ledeni dobi pred osem tisoč leti, so Lovrenška jezera največje visoko barje v Sloveniji.

Pot od smučarskega središča Rogla do Lovrenških jezer lahko traja od dveh ur in pol pa vse do štirih ur, odvisno, kako zahteven pohodnik ste. Tisti najbolj ekstremni pa si lahko pot seveda še otežite, če se na Roglo ne odpravite z avtomobilom, ampak si za izhodiščno točko izberete nižje ležečo dolino.

Krožno pot začnete na območju smučišča Rogla, pri hotelu Planja, kjer se napotite proti severozahodu proti Ostruščici. Nato nadaljujete prek sedla Komisja do Mulejevega vrha, kjer se začne gozdni rezervat. Pot pa vas nato vodi čez travnike in skozi gozdove vse do prelepega bisera, znanega kot Lovrenška jezera. Tam je tudi razgledni stolp, ki ponuja čudovit pogled v vse smeri. Od jezer se gozdna pot nadaljuje do križišča z glavno cesto pri Pesku, kjer nadaljujete vzpon nazaj proti izhodiščni točki. Pot je dolga približno 15 kilometrov, primerna pa je za različno zahtevne pohodnike, nordijsko hojo in tek.

Nova kolesarska pot

Predstavniki Občine Kranjska Gora, Planinske zveze Slovenije in skupnosti Julijske Alpe so v Mojstrani odprli kolesarsko krožno pot Juliana Bike. Gre za 290 kilometrov dolgo pot okrog Julijskih Alp, ki je nastala kot logično nadaljevanje tamkajšnje krožne pohodne poti. Poteka čez Bled, Bohinj, Brda, dolino Soče, Gorje, Jesenice, Kranjsko Goro, Radovljico in Žirovnico. Med drugim pot preči Vršič, Pokljuko in Baško sedlo. Ker kolesarji na poti premagajo okoli 8000 metrov višinske razlike, sta zanjo potrebna dobra fizična pripravljenost in dobra oprema.