Prav tako je več vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih, je minister za zdravje Janez Poklukar navedel minuli mesec.

Zaradi posledic epidemije na duševno zdravje je po njegovih besedah treba okrepiti vse aktivnosti podpore in pomoči ljudem v stiski. "Pomembno je, da naše okolje in vse podporne službe razumejo pomen učinkovitega pristopa k obvladovanju stisk in med sabo sodelujejo," je poudaril že ob dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tako lahko preprečite napenjanje

Vas pogosto pesti napenjanje? Uživate enako ali vsaj podobno hrano, kot vaši domači, a običajno le vas mučijo plini? Preverite, kako si lahko pomagate na naraven način …

Tisti, ki delujejo na področju družin, prav družine izpostavljajo kot skrite žrtve epidemije, saj v njih zaznavajo hude duševne stiske v vseh generacijah in porast odvisnosti.

Rezultati meritev v okviru nacionalnega sistema športnega kartona pa so pokazali, da je epidemija zelo negativno vplivala tudi na najmlajše. Tako je denimo približno deset odstotkov otrok zasvojenih z uporabo elektronskih naprav, osem pa z družbenimi omrežji. Sedenje, nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije pa še povečuje razvoj digitalne odvisnosti, svarijo strokovnjaki. Za omejitev negativnih učinkov digitalizacija bi bilo treba po njihovi oceni takoj začeti s sprejemanjem ustreznih ukrepov na državni ravni.

Psihoaktivne snovi in različna vedenja, ki vodijo v zasvojenost, imajo po pojasnilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skupno lastnost, da povzročijo nevrološki odziv, ki aktivira sistem nagrajevanja možganov. Posameznik, ki postane zasvojen, se zato vedno znova vrača k takšnemu vedenju oziroma snovi in si tega želi vedno več.

Odnos, ki ga ima posameznik do psihoaktivnih snovi oziroma tveganih vedenj, ki lahko vodijo v zasvojenost, v kolikšni meri ta vplivajo nanj in na njegova dejanja, je odvisen od njegovih psiholoških oziroma osebnostnih značilnosti, socialnega okolja, v katerem živi, vključno z dostopnostjo do psihoaktivnih snovi oziroma tveganih vedenj.

Na NIJZ zato pozivajo h krepitvi osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki lahko vplivajo na zmanjševanje tveganj za razvoj različnih zasvojenosti in tveganih vedenj. Posameznik, opremljen z veščinami, ki mu bodo pomagale pri premišljenem sprejemanju odločitev in reševanju problemov, se bo namreč znal na pozitiven način spopasti z izzivi vsakdanjega življenja.

Po podatkih NIJZ skoraj polovica odraslih Slovencev pije čezmerno. Med starimi od 15 do 64 let pa je po podatkih za leto 2018 četrtina kadilcev, medtem ko je uporabnikov marihuane petina.