Dejstvo je, da se zdravniki danes lahko bolnikom bolj posvetijo kot nekoč in pozornost namenijo tudi simptomom, ki jih pacienti opisujejo. Vendar je včasih težava neizobraženost ljudi, saj so denimo nekateri prepričani in trdijo, da imajo alergijo na neko živilo, čeprav gre morda le za intoleranco ali slabo počutje po zaužitju prevelike količine tega živila. Številni tudi ne opravijo pravega testiranja, a so še vedno trdno prepričani, da je njihova alergija »prava«.

»Alergije«, nad katerimi se ljudje pritožujejo, so pravzaprav lahko le preobčutljivostni odziv telesa na neko sestavino hrane. Reakcija spominja na alergijo, vendar to v resnici ni. Intoleranca na neko hrano je v resnici pogostejša kot alergije, vendar to ni alergijska reakcija, ampak neprijeten učinek, ki ga povzroči uživanje določenega živila.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Nekatere alergije sčasoma izginejo

Prava alergija se večinoma pojavi že v otroštvu; nekatere lahko sicer sčasoma izginejo, druge pa ostanejo vse življenje. Znaki alergije so lahko izpuščaji na koži, slabost, bruhanje, diareja, koprivnica, srbečica, rdečica ali otekanje. Veliko ljudi ima alergijo na alergene v hrani, v oreščkih, semenih in školjkah – njihove reakcije so hude že po zaužitju majhne količine te hrane. Najbolj problematično je otekanje v žrelu in grlu, ki mu sledijo težave z dihanjem, omedlevica in kolaps. Takšna reakcija je smrtno nevarna, imenujemo pa jo anafilaksija.

Zdravljenje

Pri alergiji gre za tvorjenje protiteles, ki nenormalno reagirajo na neko sicer nenevarno sestavino hrane. Ko telo pride v stik z njo, se protitelesca vežejo nanjo in spodbudijo reakcijo imunskega sistema, ta pa se pokaže denimo kot otekanje ustnic in jezika …

Zdravljenje alergije žal ne obstaja, lahko poskrbimo le za preventivo, ki je pravzaprav prilagojena prehrana, iz katere izključimo vse sestavine, ki lahko povzročijo alergijo. Lahko pa torej sploh ne gre za alergijo, ampak intoleranco na neko živilo, pri čemer je težava v pomanjkanju encimov, ki naj bi presnavljali ta hranila. Prepoznamo jo lahko po napenjanju, slabosti, driski in drugih težavah.

Hrana lahko vsebuje različne dražilne snovi, recimo histamin, ki sicer povzroča reakcijo, a to ni alergija.

Ribe, stročnice, oreščki …

Hrana živalskega izvora, ki najpogosteje vsebuje alergene, so ribe, govedina, ovčetina, svinjina,

divjačina, perutnina, kokošja jajca, školjke ali raki. Pri hrani rastlinskega izvora alergene najpogosteje vsebujejo stročnice, korenje, paprika, zelena in soja, med oreščki oziroma semeni arašidi, lešniki, mandlji, sezam, orehi in mak, med sadjem jabolka, banane, jagodičje, hruške, češnje, kivi in breskve, med začimbami pa janež, bazilika, kamilica, kumina, poper, meta, žajbelj, drobnjak, timijan in melisa.