Morda tudi vi poznate koga, ki ni izvajal proticovidnih ukrepov in je bil pogosto izpostavljen virusu, a se v teh dveh letih sploh ni okužil? Skupina znanstvenikov je ustanovila konzorcij 'Covid Human Genetic Effort', da bi ugotovili, ali se skrivnost imunosti teh ljudi skriva v njihovih genih in ali je to lahko ključ do boja proti koronavirusu.

András Spaan, klinični mikrobiolog z Univerze Rockefeller v New Yorku, je dobil nalogo, da najde več takšnih ljudi, zato je objavil sporočilo v reviji Nature Immunology in rezultat je izjemen; doslej so prejeli že okoli 15.000 prijav z vsega sveta, piše ugledna ameriška revija Wired. Le okoli 800 do 1000 prijavljenih je izpolnjevalo kriterije – da so se verjetno srečali z virusom, a nimajo protiteles, ki bi kazala na okužbo in da niso cepljeni. Potem pa je prišel  izredno kužni sev koronavirusa omikron in številko še dodatno oklestil.

Istočasno je tudi  Cliona O'Farrelly, profesorica primerjalne imunologije na kolidžu Trinity v Dublinu, začela iskati ljudi z istimi kriteriji na Irskem. Od 16.000 prijavljenih upa, da jih bo po sekvenciranju DNK lahko' uporabila' sto ali dvesto.

Zbirali bodo podatke iz vsega sveta

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Pristop bo dvojen: iskali bodo morebitne ponavljajoče se genske variacije, hkrati pa bodo preučevali specifične gene, kot je tisti, ki kodira receptor ACE2, beljakovino celične površine, ki jo virus uporablja za vstop. Konzorcij 'Covid Human Genetic Effort'računa na približno 50 centrov za sekvenciranje po vsem svetu, od Poljske do Brazilije pa vse do Italije, kjer bodo podatke tudi obdelovali.

Seznam sodelujočih še ni dokončen, testiranje vpliva genov na obrambo pred covidom na celičnih modelih pa bo trajalo od štiri do šest mesecev, ocenjuje Donald Vinh, izredni profesor na oddelku za medicino kanadske univerze McGill.

Dodaten zaplet bi lahko bila heterogenost

Dodaten zaplet bi lahko bila heterogenost, kar pomeni, da na primer Slovani ne bodo nujno imeli enake genetske variacije, ki dajejo odpornost, kot Jugovzhodni Azijci. Poleg tega je malo verjetno, da bo imunost zagotovil en sam gen, temveč niz genetskih variacij, ki se združijo. Znanstveniki pričakujejo, da se bo prirojena genetska odpornost verjetno izkazala za izjemno redkost.

Primer spolnih delavk v Nairobiju, ki se niso okužile s HIVom

Kljub temu pa, če najdejo takšne gene, bi to lahko pomagalo pri prihodnjih zdravljenjih. Primer iz devetdesetih let prejšnjega stoletja dokazuje prav to, ko se je skupina spolnih delavk v Nairobiju v Keniji zoperstavila vsej logiki in se ni okužila z virusom HIV v treh letih  testiranj.

Ugotovljeno je bilo, da nekatere prenašajo genetsko mutacijo, ki preprečuje, da bi se virus pritrdil na protein CCR5 na celični površini. Njihova naravna odpornost na virus HIV je vodila do zdravila maravirok in obetajočega zdravljenja proti aidsu, potem ko sta dva bolnika prejela izvorne celice darovalcev z mutacijo in se tako osvobodila virusa HIV.

Je lahko rešitev zgolj v imunskem sistemu?

Mala Maini, profesorica virusne imunologije na Univerzi v Londonu je s sodelavci ugotovila, da so spominske celice T – imunske celice, ki tvorijo drugo linijo obrambe pred tujim vsiljivcem, mirujoče oziroma uspavane zaradi prejšnjih srečanj z drugimi koronavirusi, kot so tisti, ki povzročajo prehlad – lahko zagotovi navzkrižno zaščito pred SARS-CoV-2. Z drugimi besedami: T - celice uničijo virus, preden ima ta možnost, da se utabori v telesu gostitelja.

»Ti ljudje se okužbi niso povsem uprli, a so jo tako hitro odpravili, da je ni bilo mogoče zaznati s standardnim testom,« je dejal Maini, čigar delo je bilo novembra 2021 objavljeno v reviji Nature, to teorijo pa so potrdile tudi druge študije.

Novo cepivo?

Maini skupaj z raziskovalci z univerze v Oxfordu dela tudi na cepivu, ki inducira T-celice v sluznicah dihalnih poti in bi lahko nudilo široko zaščito pred različnimi vrstami koronavirusa, piše portal in revija Wired.

Takšno cepivo bi lahko bilo ključnega pomena, ker medtem ko je ’koničasti’ protein (spike protein) – ta je v fokusu trenutnih cepiv – podvržen mutacijam in spremembam, pa T - celice ciljajo na dele virusa, ki so zelo podobni pri vseh človeških in živalskih koronavirusih.