Agavin sirup

Ima nizek glikemični indeks, kar pomeni, da raven glukoze v krvi narašča postopoma in tako prepreči povišanje ravni krvnega sladkorja. Ravno zato je primeren tudi za diabetike. Ni tako gost kot med, poznamo pa dve različici sirupa, temnejšo in svetlejšo; okus slednje je manj izrazit, lahko bi rekli, da je nežnejši. Ker je slajši od sladkorja, a ima kljub temu manj kilokalorij kot sladkor, ga pri pripravi slaščic porabimo manj. Čeprav ima nizek glikemični indeks in se v uživanje priporoča sladkornim bolnikom, je treba biti pri njegovi rabi zelo previden; vsebuje namreč fruktozo, ki slabi inzulinsko toleranco in povzroča višanje ravni maščob v krvi. Čeprav ga pogosto reklamirajo kot zdrav izdelek, ga je zaradi vsega naštetega priporočljivo uživati zmerno. Z njim si lahko sladimo napitke, čaj, kavo, kakav, puding ali ga uporabimo za pripravo sladic.

Javorjev sirup

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

Pravijo mu tudi naravno sladilo indijanskih plemen. Je bolj zdrav kot sladkor in med, saj vsebuje veliko mineralov in vitaminov. Bogat je z magnezijem, cinkom, kalcijem, kalijem, železom, z vitaminoma B5 in B6, folno kislino, vitaminom A, biotinom, pa tudi aminokislinami in antioksidanti, zato je super živilo. Narejen je iz drevesnega soka sladkornega, rdečega ali črnega javorja. Primeren je za slajenje vseh vrst sladic in sladkih napitkov. Najbolje ga je kupovati v trgovinah z ekološko pridelanimi izdelki, saj v večjih supermarketih lahko pogosto naletimo na takega, ki vsebuje le 20 odstotkov javorjevega sirupa, preostalo pa je koruzni sirup, ki mu primešajo razne kemikalije, barvila in umetne okuse.

Kokosov sladkor

Je bolj zdrava alternativa belemu sladkorju, saj ima nižji glikemični indeks in višjo hranilno vrednost. Pridobivajo ga iz sladkih in vodenih cvetov, ki rastejo na vrhu kokosove palme. Kokosov sladkor vsebuje nekaj železa, kalcija, cinka. V njem najdemo tudi nekaj kratkoverižnih maščobnih kislin, polifenolov in antioksidantov ter še nekaj inulina, ogljikovega hidrata, ki spada v skupino polisaharidov. Inulin je slabo topen v vodi, zato upočasnjuje absorpcijo glukoze. Ker zelo malo vpliva na dvig krvnega sladkorja, je primeren za sladkorne bolnike. Kljub vsem koristim pa ne smemo pozabiti, da je kokosov sladkor precej energijsko bogat, skoraj tako kot beli sladkor, in tako kot pri njem je tudi pri kokosovem sladkorju potrebna zmernost pri uporabi, čeprav ni tako škodljiv zdravju kot beli sladkor.

Melasa

Nastane kot stranski produkt pri proizvodnji sladkorja. Je zelo gost sirup, bogat z minerali in raznimi hranilnimi snovmi. Med drugim vsebuje veliko železa, kalija, kalcija, magnezija, vitamina B6, mangana itd. Melasa je bogata z antioksidanti, ima tudi nizek glikemični indeks in je zato primerna za diabetike. Ker je dober vir železa, je koristna za tiste, ki so slabokrvni. Magnezij in kalcij v njej preprečujeta pretirano krčenje mišic maternične stene, zato uživanje melase blagodejno deluje proti bolečinam zaradi menstrualnih krčev. Je tudi naravno odvajalo, zato je odlična naravna izbira brez neželenih stranskih učinkov, če imamo težave z zaprtjem. Selen, ki je eden od antioksidantov in ga prav tako najdemo v melasi, deluje v boju proti prostim radikalom, kar zmanjša možnost, da bi zboleli za rakom. Dobro je uživati le ekološko pridelano melaso, ki zaradi naravnega načina pridelave ne vsebuje žveplovega dioksida.

Stevia

Sladilo nastane iz listov grmičaste rastline, ki je sorodnica kamilice. Je naravno sladilo in kar 200-krat slajše od navadnega sladkorja. Pred odkritjem Amerike so stevio kot sladilo uporabljala že staroselska indijanska plemena. Ima veliko koristnih učinkov in je primerna tudi za diabetike. Skrivnost njene izjemne sladkosti je v kompleksni molekuli, ki se imenuje steviosid. Ni samo sladilo, ampak tudi odličen prehranski dodatek, ki uravnava raven sladkorja v krvi. Je brez kalorij, ogljikovih hidratov, deluje antibakterijsko in ne povzroča kariesa. Nekateri ji pravijo celo sladilo prihodnosti. Na Japonskem predstavlja kar 40 odstotkov trga sladil, že več kot 1500 let pa z njo sladijo jedi in napitke v Paragvaju. V Evropi in ZDA je v prehrani dovoljena šele nekaj let. V zvezi z njo ni znanih nobenih stranskih učinkov.

Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.