Začetek marca je še pravi čas za vzgojo sadik. foto: Shutterstock
S setvijo ni toliko več dela, kolikor lahko prihranimo denarja, saj nam pozneje ne bo treba kupovati sadik, ki so vsako leto dražje. Nekaj koristnih nasvetov za uspešno setev nam je dala Brigita Šušteršič, ustanoviteljica vrtnarije Brigitin vrt ter avtorica knjig Vzgoja lastnih sadik, Shranjevanje semen, Kuhajmo domače in Vrtnarski dnevnik.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste si prihranili domača semena, jih z bližanjem pomladi veselo posejali, zalivali, na koncu pa razočarano ugotovili, da iz njih ne bo sadik? Temu se najlažje izognemo s testom kaljivosti, pravi Brigita Šušteršič. »Tako bomo točno vedeli, kaj potrebujemo in česa ne, ter si pravočasno dokupili manjkajoča semena.«
Napravimo test kaljivosti
»Vzamemo deset semen vsake rastline in jih razprostremo po vlažnem papirnatem robčku ali gazi. Najbolje je, da vse skupaj postavimo na krožnik ali pladenj. Pazimo, da semenom zagotovimo nenehno vlago, še bolje pa je, če jih pokrijemo s plastično folijo, ki bo vlago še dodatno zadržala. Ne pozabimo si označiti, katera semena kalimo. Nato kalitev spremljajmo vsak dan. Če semena ne vzklijejo ali jih vzklije le peščica, si za boljši rezultat testa kaljivosti semena dokupimo (ali obiščimo katero izmed izmenjevalnic semen – ena bo, denimo, na sejmu Altermed v Celju med 17. in 19. marcem op. a.). Če je kalitev dobra, semena posejemo v zemljo. Pozorni bodimo tudi na različne bolezenske spremembe – če jih opazimo, semena raje zavrzimo. Na začetek kalitve nikoli ne čakamo več kot deset dni. Če semena v tem času ne vzklijejo, poskusimo znova,« svetuje sogovornica.
Kopel za semena
»Da bodo semena prej vzklila in za to imela tudi najboljše pogoje, jih je pred setvijo dobro namočiti v vodo ali čaj. Pripravimo torej kopel za semena. Zelo dobro se to obnese pri večjih semenih, kot so fižol, grah, kumare, buče in lubenice, seveda pa lahko kopel pripravimo za čisto vsa semena. Lahko je to le vodna kopel, še bolje pa je, če jo pripravimo iz kamiličnega čaja. Ta namreč vsebuje snovi, ki razkužujejo semena in pospešujejo kalitev. Naredimo blag čaj in v ohlajenega namočimo semena za približno deset ur ali kar čez noč. Ali pa kopel preskočimo in semena, ko so že v zemlji, prvič zalijemo z ohlajenim kamiličnim čajem.«
Semena, ki jih boste kupili, naj bodo ekološka
Razlog je preprost, pravi Brigita Šušteršič. V zadnjih letih so se razširila hibridna semena F1, to so potomci prve generacije, nastali z namernim križanjem dveh sort iste vrste. »Po domače povedano: križajo, na primer, dva paradižnika različne sorte, da bi dobili novo sorto z izboljšanimi lastnostmi, večjimi plodovi, daljšo obstojnostjo oziroma večjo odpornostjo proti boleznim. Tega znanja mi žal nimamo, zato hibridov F1 doma ne moremo vzgojiti. Če kupimo hibridna semena ali sadike in si iz njih želimo shraniti semena za naslednje leto, pa naj vas razočaram in povem, da naslednje leto ne dobimo enake sorte, kot je bil naš prvotni hibrid. Seme teh križancev namreč zaradi zakonitosti dedovanja ne bo dalo nove generacije z enakimi lastnostmi. Nekatere sorte bi bile kot ženske rastline, nekatere kot moške, lahko pa tudi nekaj vmes. Zato moramo ta semena vedno znova kupovati, kar pa pomeni, da smo odvisni od podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Vrtičkarji tako raje za začetek posežemo po ekoloških semenih, nato pa si vsako leto shranimo dovolj semen za nas in prijatelje. Če bomo na začetku namenili malo več denarja za nakup kakovostnih ekoloških semen, bodo tudi semena iz teh plodov naslednje leto najboljša in najkakovostnejša za razmnoževanje naprej.«
Začetek marca je še pravi čas za vzgojo vseh sadik
Sogovornica priporoča, naj čim prej posejemo papriko, čili in feferone. »Ne pozabimo tudi na gomoljno zeleno, ki potrebuje za rast veliko časa. Pa na vzgojo sadik ingverja in kurkume ter sladkega krompirja, če si letos na vrtu želite tudi teh pridelkov. Najboljši čas za setev paradižnika je v prvi polovici marca, saj rastline zares hitro rastejo. Priporočam, da z njihovo setvijo ne hitite, saj je do 15. maja še daleč in bodo sadike že prevelike ter jim v lončku že lahko zmanjka hranil in prostora,« še opomni.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 28. 02. 2023. Spletna izdaja je na voljo TUKAJ.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.