Bolezni, ki so vzele velik odstotek prebivalstva države, Evrope ali sveta, so se človeštvu že pripetile. O njih se učimo v šolah, morda se jih spominjamo celo v vsakodnevni komunikaciji, pa vendar hkrati verjamemo, da se nam kaj takega ne bo zgodilo. Zakaj ne? Tokratna koronavirusna bolezen Covid-19 nam je vsem dokazala ravno nasprotno. Je nova, drugačna in deluje drugače. Ne mi, ne zdravstveno osebje, kaj šele politiki, z njo ne znamo ravnati. Ne vemo, kako se bo na virus odzval vsak posameznik in ne vemo, kako dolgo bo bolezen pri kom tajala, zaenkrat pa še vedno ne vemo, kako jo ozdraviti, ali še bolje, preprečiti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kdaj bomo pozabili?

Koronavirusna bolezen je ustavila življenje v Sloveniji, Evropi in svetu. Kdaj pa bomo na njo pozabili?

Črna smrt ali kuga je tako v 14. stoletju po Evropi in Aziji kosila kar sedem dolgih let. Si predstavljate? Spremenila je zgodovino Evrope in vzela med 75 do 200 milijonov življenj. Velika londonska kuga je recimo samo v letu 1665 vzela več kot 68 tisoč Londončanov, do leta 1666 pa naj bi za posledicami kuge umrlo več kot 200 tisoč prebivalcev Otoka. Seveda situaciji težko primerjamo z današnjo, a to še ne pomeni, da lahko sami v sebi zaupamo, da se kaj niti približno podobnega ne bi ponovilo.

Dober primer je že pandemija gripe iz bolj moderne zgodovine. Svet je zajela leta 1889 in v petih tednih dosegla vrh smrtnosti. Po svetu je zaradi posledic te gripe umrlo približno milijon ljudi. Prvi val gripe je trajal dobro leto in se nato pojavil še štirikrat, nazadnje 1895. Še bližje nam je španska gripa, 1918-1920. Pred dobrimi stotimi leti je pandemija tako zajela celoten svet, za špansko gripo se je namreč okužilo kar 500 milijonov prebivalstva, umrlo pa med 17 in 50 milijonov, pa vse tja do 100 milijonov ljudi (številke so različne zaradi različnih interpretacij vzrokov smrti.)

Leta 2009 je bila zelo razširjena tudi prašičja gripa H1N1. V letu dni je bilo okuženih kar 1,4 milijarde ljudi po celem svetu. Smrtnost pa je bila nižja, saj je umrlo med 151 in 575 tisoč ljudi, zanimivo pa je, da je bilo kar 80 % smrti v populaciji mlajši od 65 let.

V času pisanja prispevka je za koronavirusno boleznijo potrjeno zbolelo že več ko 786.925 ljudi, umrlo 37.840 ljudi in od vseh skupaj ozdravelo 165.932 ljudi. Največ primerov zdaj prihaja iz Združenih držav Amerike, kjer potrdijo tudi do 15 tisoč novih okužb na dan, največ ljudi je do zdaj umrlo v Italiji, visoko smrtnost pa imajo tudi v Španiji. 

Kakšne bodo končne številke ne vemo, ob tem pa vsi upamo, da ne bodo podobne zgornjim podatkom.

Podatki v prispevku niso navedeni zaradi želje po tem, da bi tokratno situacijo želela dati v nič. Zagotovo ne. Tu so zato, da se ljudje danes zavemo, kakšna je moč kolektivnega spomina, oziroma bolje rečeno kolektivne pozabe. Ljudje na velike pandemije in hude potrese radi pozabimo. Na njih pozabimo, če niso prizadeli nas direktno, oziroma če se niso zgodili v našem obstoju.

Celoten prispevek in razmišljanje o kolektivnem spominu in dejstvu, zakaj nekatere stvari ljudje pozabimo, pa najdete TUKAJ >>KLIKNITE<<.