Shizofrenija in razcepljena osebnosti sta namreč dve različni duševni motnji. Pri shizofreniji gre predvsem za izgubo stika s resničnostjo, ki jo največkrat spremljajo prisluhi, prividi in druge spremembe v vedenju in čustvovanju. V Sloveniji za shizofrenijo trpi okoli 20.000 ljudi.

Blodnje in halucinacije

Shizofrenija je kronična duševna motnja, za katero so značilne ponavljajoče se epizode psihoz. Gre za spremembe v zaznavanju, razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Glavni simptomi vključujejo halucinacije, blodnje, neorganizirane misli in govor ter oslabljeno zmožnost delovanja. Pri blodnjah oseba verjame, da ji berejo misli, ji prisluškujejo in jo nadzirajo, morda celo verjame, da ima posebne nadnaravne moči in znanja. Pri halucinacijah, ki so lahko slišne, vidne ali čutne, oseba sliši glasove, vidi stvari, ki jih v resnici ni, ali občuti namišljeno bolečino. Tako lahko misli, da jo glasovi napeljujejo k nevarnim dejanjem.

Ogroženi so predvsem mladi

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Bodo od zdaj naprej počitnice cenejše?

Sanjske počitnice na dosegu roke. Kako novi zakon olajša iskanje najboljših ponudb?

Neorganizirano ali nenormalno motorično vedenje, ki je tudi značilno za shizofrenijo, se lahko kaže na več različnih načinov. Vključuje lahko otroško vedenje, neprimerno ali bizarno telesno držo, pretirano gibanje in podobno. Drugi simptomi so tudi socialni umik in izogibanje stikom, čustvena otopelost, izguba zanimanja za vsakodnevne aktivnosti, pomanjkanje osebne higiene. Simptomi se razlikujejo po vrsti in intenzivnosti, pri čemer se lahko poslabšajo in izginjajo. Simptomi se pojavljajo postopoma. Po navadi se začnejo v obdobju odraščanja in zgodnje odraslosti, pri moških najpogosteje med 15. in 25. letom starosti, pri ženskah pa med 25. in 35. letom starosti. Pojav motnje po 40. letu je zelo redek.

Simptomi pri najstnikih

Simptomi shizofrenije pri najstnikih so podobni kot pri odraslih, vendar je stanje težje prepoznati – delno tudi zato, ker so nekateri zgodnji simptomi precej običajni za tipičen razvoj v najstniških letih, na primer umik od prijateljev in družine, slabša uspešnost v šoli, težave s spanjem, razdražljivost in pomanjkanje motivacije. A v primerjavi z odraslimi je pri najstnikih manj verjetno, da bodo imeli blodnje in vizualne halucinacije.

Vzroki in dejavniki tveganja

Ni še natančno razjasnjeno, kaj povzroča shizofrenijo. Raziskovalci verjamejo, da gre za kombinacijo genetike, kemičnega (ne)ravnovesja v možganih in okoljskih dejavnikov. Svoje lahko prispevajo tudi nekateri zapleti v nosečnosti ali ob rojstvu ter jemanje psihoaktivnih ali psihotropnih zdravil v najstniških letih.