Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo ne tvori več inzulina, bolezen pa je posledica avtoimunskega procesa, ki uniči celice beta v trebušni slinavki. Pri sladkorni bolezni tipa 2 trebušna slinavka ne izdeluje dovolj inzulina, hkrati pa telo inzulina ne uporablja učinkovito. Povezana je z gensko nagnjenostjo, lahko je posledica čezmerne telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti, večinoma se pojavi pri odraslih, a osnove zdravega načina življenja se začnejo v otroštvu.

»Še pred nekaj leti smo imeli v otroški populaciji tudi sladkorno bolezen tipa 2,« je na okroglih mizi ob lanskem svetovnem dnevu diabetesa, ki ga zaznamujemo vsako leto 14. novembra, pojasnil prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike v Ljubljani. »V Sloveniji smo tako kot v Skandinaviji in Franciji relativno uspešni z omejevanjem naraščanja debelosti in spodbujanjem telesne dejavnosti. To je pomemben družbeni uspeh. Pomagalo bi, če bi še obdavčili sokove in iz šol umaknili avtomate s sokovi, in če bi Slovenija, kot številne druge države, prepovedala oglase za nezdravo hrano.«

Dejstvo je, da sta čezmerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih pomemben javnozdravstveni problem v razvitih državah, tudi v Sloveniji, čeprav smo v zadnjih dveh desetletjih na tem področju zares naredili veliko korakov v pravo smer. Epidemija covida 19 je vse skupaj malo poslabšala, a trendi kažejo, da so se naši otroci in mladostniki že vrnili na bolj zdrava in aktivna pota.

Čeprav se delež otrok in mladostnikov, ki so čezmerno prehranjeni oziroma debeli, trenutno v Sloveniji ne povečuje več, je delež otrok, katerih zdravje je ogroženo zaradi debelosti, prevelik. Otroci, ki so debeli, imajo pomembno povečano tveganje, da bodo debeli tudi kot odrasli in bodo takrat razvili zaplete debelosti, s sladkorno boleznijo tipa 2 vred.

Tudi pri otrocih in mladostnikih so že prisotni presnovni in nepresnovni zapleti debelosti. Čeprav je pogostnost sladkorne bolezni tipa 2 pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji (podobno kot tudi v Evropi) trenutno še zelo nizka, pa njene zgodnje faze opredelimo tudi že v tej starosti skupin.

ZNAKI IN SIMPTOMI DIABETESA TIPA 2

V primerjavi z diabetesom tipa 1 se diabetes tipa 2 navadno začne z blagimi simptomi ali celo brez njih. Ti so sicer:
• pogosto uriniranje v večji količini
• povečana žeja
• povečana lakota
• izguba telesne teže
• meglen vid
• glivične okužbe
• dolgotrajno celjenje ran
• občutek utrujenosti in izčrpanosti

Puberteta in tveganje za sladkorno bolezen

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Najstniki v puberteti so bolj ogroženi kot mlajši otroci, saj so v obdobju pospešene rasti, ko so ves čas lačni, in med 12. in 15. letom redno pridobivajo težo. Začnejo se tudi hormonske spremembe, zaradi katerih je lahko njihovo telo bolj odporno proti inzulinu.

V tem času je bolj kot kdaj prej pomembno zagotoviti, da se vaš otrok zdravo prehranjuje in je vsak dan telesno aktiven, kar pa je seveda težka naloga, saj se v najstniki najbolj upirajo staršem in tudi učiteljem.

Rezultati raziskave TODAY, ki jo je izvajala študijska skupina TODAY (Treatment options for T2DM in adolescents and youth) kažejo, da je upad izločanja inzulina pri adolescentih s sladkorno boleznijo tipa 2 hitrejši v primerjavi z odraslimi. Odpornosti proti inzulinu in sladkorni bolezni tipa 2 so tudi pri mladostnikih lahko pridružene druge presnovne motnje, kot so dislipidemija, arterijska hipertenzija, sindrom policističnih jajčnikov in nealkoholna maščobna bolezen jeter. Sladkorna bolezen tipa 2 z začetkom v adolescenci se večinoma pojavi v drugem desetletju življenja pri srednji starosti 13,5 leta in le izjemoma pred začetkom pubertete. Dekleta, pri katerih se je sladkorna bolezen razvila med puberteto – med 10. in 15. letom starosti – so v velikem odstotku močno pridobile telesno težo.

Glede na kasnejši začetek pubertete se pri dečkih sladkorna bolezen tipa 2 v povprečju pojavi eno leto pozneje kot pri deklicah, ki sicer predstavljajo dve tretjini vseh obolelih.

Kako razviti zdrave prehranjevalne navade pri otrocih

Gibanje

Za otroke z diabetesom je vsakodnevna telesna aktivnost nujna. Telesna dejavnost zmanjšuje raven sladkorja v krvi, zato morajo otroci, ki jemljejo inzulin, zmanjšati odmerek inzulina, saj kombinacija telesne aktivnosti in (pre)več inzulina zmanjšuje sladkor v krvi in lahko privede do hipoglikemije. Če se otrok ukvarja s športom, bi moral pred treningom uživati več kruha, sadja in drugih ogljikovih hidratov.

Bodite vzor

Naučite svojega otroka, da že od malega prevzema zdrave prehranjevalne navade, saj bo verjetneje, da jih bo imel raje tudi kot odrasel. Če otroku zdaj pomagate pri boljši izbiri hrane, bo to močno vplivalo na njegovo zdravje in kakovost življenja v prihodnosti. Bodite vzor in tudi vi jejte zdravo ter se redno ukvarjajte s športom.

Pomembno je, da se ne osredotočite toliko na težo kot na zdrav način življenje – od prehranjevanja do gibanja, zelo pomembno pa je tudi, da otroci in mladostniki vsako noč spijo vsaj od 8 do 10 ur.

Izberite bolj zdrave maščobe

Maščoba je bistveno hranilo v otrokovi prehrani. Zagotavlja energijo in pomaga pri absorpciji, transportu in shranjevanju vitaminov v telesu. Vendar lahko preveč maščob, zlasti nasičenih in transmaščob, povzroči čezmerno pridobivanje telesne teže in zdravstvene težave, kot so bolezni srca in možganska kap.

Uporabljajte oljčno, avokadovo in kokosovo olje, prav tako so zdrave maščobe npr. v oreških, semenih in nekaterih ribah.

Upoštevajte, da omejevanje maščobe, če je vaš otrok mlajši od 12 let, ni priporočljivo, saj še vedno hitro raste in potrebuje več energije za spodbujanje rasti.

Škodljive transmaščobne kisline nastajajo pri cvrtju ali peki z uporabo rafiniranih industrijskih olj ter pri pregrevanju rastlinskih in hladno stisnjenih olj, ki niso namenjena segrevanju.

Priporočamo vam, da vse nakupujete pri trgovcih, ki jim zaupate, ali pri kmetih iz soseščine. Tudi otroci naj se naučijo, da obstajajo domača živila, ki rastejo na sosednjem polju, pa tudi eksotična, ki preletijo pol sveta, da pridejo na njihov krožnik. Pojasnite jim, zakaj je lokalno najboljša izbira tako za zdravje kot za podnebje.

Dovolj sadja in zelenjave

Sadje in zelenjava sta polna vitaminov, mineralov, fitokemikalij (koristnih rastlinskih snovi) in vlaknin. Vpeljite svojega otroka v rutino uživanja sadja in zelenjave, tako da mu vsak dan ponudite raznovrstno sadje in zelenjavo živih barv. Če ju vaš otrok preprosto noče jesti, ga nežno spodbudite, naj ju pokusi. Če ju še vedno zavrača, se domislite ustvarjalnih načinov za predstavitev sadja ali zelenjave. Razrežite jih denimo na različne oblike in velikosti, skuhajte kakšno okusno zelenjavno juho, sadno solato ... Morda bo potrebnih več poskusov, preden jih bo pokusil, toda ključno je, da ne obupate!

Uvedite polnozrnate izdelke

Polnozrnata živila, kot so polnozrnati kruh, rjavi riž in oves, so bolj hranljiva kot rafinirana žita (npr. beli riž), saj vsebujejo več vitaminov, mineralov, fitokemikalij in vlaknin. Zato jih ne pozabite vključiti kot bistven del otrokove prehrane. Če otrok od prvih let jé nepredelano, zdravo hrano, jo bo sprejel kot nekaj običajnega.

Kalcij

Kalcij je ključni gradnik za močne, zdrave kosti in zobe. V otroštvu in najstniških letih kosti rastejo daljše in močnejše, zato so to najboljša leta, da vlagate v otrokovo zdravje kosti. Najboljši viri kalcija so mlečni izdelki, kot so mleko, sir in jogurt. Drugi dobri viri so obogatena hrana (npr. sojino mleko), temno zelena listnata zelenjava in ribe z užitnimi kostmi (npr. sardele).

Zmanjšajte količino soli

Zmanjšanje vnosa soli pri otrocih in najstnikih zmanjša tveganje za visok krvni tlak v odrasli dobi. Ukrepajte, da boste zgodaj v življenju vplivali na to, da bo vaš otrok imel rad manj ali neslano hrano. Omejite uporabo soli, omak in slane predelane hrane (npr. meso za malico, soljena zelenjava in čips).

Sladka hrana in pijača

Dodan sladkor v otrokovo prehrano vnese samo dodatne kalorije z malo druge hranilne vrednosti. Poraba več kalorij, kot jih lahko porabi s telesno dejavnostjo, lahko povzroči neželeno povečanje telesne mase. Sladka hrana in pijača prav tako povečata tveganje za nastanek zobne gnilobe, še posebno če zanemarjamo zobno higieno. Večina otrok je sladkosnedih, zato jih spodbujajte k manjšemu uživanju hrane in pijač z dodanim sladkorjem.

Najboljše pijače so voda iz vodovoda, mineralna voda in čaji, občasno kakšna limonada. Najbolje se je izogibati sadnim napitkom in nektarjem.

Premalo gibanja in odvečni kilogrami lahko pripomorejo k povišanim vrednostim sladkorja v krvi, to pa privede do sladkorne bolezni tipa 2. Veliko lahko popravimo, če spremenimo prehrano in način življenja.

Načrtovanje obrokov zmanjša debelost pri otrocih

Raziskava Univerze v Minnesoti je pokazala, da bi lahko debelost pri otrocih zmanjšali z načrtovanjem obrokov. V raziskavo je bilo vključenih 81 družin, rezultati pa so pokazali, da je načrtovanje prineslo manjše porcije in manj sladkanih pijač, kar je močno vplivalo na padec debelosti pri otrocih.

A žal načrtovanje ni vplivalo na sestavo obrokov, saj se na krožniku ni pojavilo več sadja in zelenjave. Študija je tako pokazala, da je treba družinam svetovati, naj počasi spremenijo jedilnik, saj niso pripravljene popolnoma spremeniti svojih navad. Zelo pomembno je, da družinam z otrokom, ki je nagnjen k debelosti in posledično tudi k diabetesu tipa 2, ves čas ob strani stojijo svetovalne službe, ki jim pomagajo počasi spreminjati prehranjevalne navade.

Te ugotovitve so bile objavljene v Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics 19. junija 2017.