Na Kliniki Golnik, kjer se z diagnostiko in zdravljenjem motenj dihanja v spanju ukvarjajo že več kot 20 let, so minuli konec tedna pripravili 2. simpozij o spalni apneji.

Motnje dihanja v spanju so tretja najpogostejša kronična bolezen dihalnega sistema. Za obstruktivno spalno apnejo trpi približno 10 odstotkov odrasle populacije. Bolezen je bistveno pogostejša pri moških, in sicer jo ima približno 14 odstotkov odraslih moških in približno pet odstotkov odraslih žensk, večinoma po menopavzi.

Bolezen je tesno povezana tudi s prekomerno telesno težo, ki jo ima kar 70 odstotkov obolelih. "Ker smo v zadnjih letih priča trendom naraščanja debelosti je tudi bolnikov s to boleznijo vse več," je pojasnila specialistka pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Kristina Ziherl.

V katerih primerih so motnje dihanja nevarne?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

Če se prekinitve dihanja pojavljajo vsako noč v povprečju vsaj petnajstkrat v vsaki uri spanja, potem imajo lahko zaradi pomanjkanja kisika in ostalih reakcij organizma škodljive posledice za zdravje.

Nevarne postanejo, kadar tako poslabšajo kakovost spanja, da smo neprespani, imamo slabšo koncentracijo, slabši spomin ali težave s čustvovanjem. Lahko vodijo tudi v kronične zaplete, kot so na primer srčno-žilna obolenja in sladkorna bolezen. Vse več je dokazov, da motnje dihanja v spanju vodijo tudi v demenco in povečujejo tveganje za pojav raka.

Motnje dihanja v spanju so pogosto povezane s smrčanjem, vendar pa smrčanje samo po sebi ne vpliva pomembno na kakovost spanca. Se je pa treba v primeru smrčanja obrniti na osebnega zdravnika, če opazimo slabšo kakovost spanca, nemiren spanec in zbujanje, hlastajoč za zrakom. Še posebej pozorni morajo biti tisti, ki že imajo srčno-žilna obolenja, kot so srčno popuščanje ali motnje srčnega ritma.

Obstruktivna spalna apneja

Pri obstruktivni spalni apneji prihaja do ponavljajoče se zapore žrela med spanjem. Zato bolnike s hujšo motnjo dihanja v spanju zdravijo z aparatom, ki zrak iz prostora pod določenim tlakom vpihuje v dihalne poti in na ta način drži žrelo odprto. Kot je pojasnila Ziherl, gre za najbolj učinkovito terapijo in jo najpogosteje uporabljajo.

Se pa pri zdravljenju počasi uveljavlja tudi terapija s stimulatorji hipoglosnega živca, ki oživčuje jezik, saj k zapori žrela največ doprinese jezik, ki zdrsne proti zadnji steni žrela. "Seveda niso vsi bolniki primerni kandidati za tovrstno terapijo in zaenkrat te terapije v Sloveniji tudi še nimamo. Zelo verjetno pa jo bomo v prihodnosti bolnikom lahko omogočili," je povedala Ziherl.

Vse več napotitev na zdravljenje

Z diagnostiko in zdravljenjem motenj dihanja v spanju se na Kliniki Golnik ukvarjajo že več kot dve desetletji in imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji. V zadnjih letih tako bolniki kot zdravniki bolje prepoznavajo težave, ki so lahko posledica motenj dihanja med spanjem. Tako je napotitev na diagnostiko in zdravljenje iz leta v leto več.

Na simpoziju, ki je potekal v petek in soboto, so posebno pozornost namenili multidisciplinarni obravnavi debelosti kot pomembnemu dejavniku tveganja za razvoj motenj dihanja v spanju. Ta povezava ni enosmerna. Vse več je namreč dokazov, da lahko prekratek ali nekakovosten spanec pomeni tveganje za pridobivanje telesne teže, in sicer preko spremenjenega izločanja hormonov, ki vplivajo na občutek sitosti in apetit.