Če se poškodujejo tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa zbolimo za periferno arterijsko boleznijo (PAB), ki jo ima kar vsak šesti zemljan po 55. letu. Kako lahko poskrbimo,  da poti krvnega obtoka ostanejo dobro prehodne?

Sprva nič ne boli

Zoženje žil in motnje prekrvitve zaradi maščobnih oblog so pogostejši v spodnjih okončinah. PAB se vrsto let razvija počasi in sprva ne povzroča prav nobenih težav, ko bolezen napreduje, pa lahko na vsem lepem začnemo šepati. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in po počitku ne preneha.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Če bolezen še bolj napreduje, se lahko nevarno zmanjša pretok krvi v arterijah, čemur strokovnjaki pravijo kritična ishemija uda, tako da se bolečina lahko pojavi tudi, če mirujemo. In če še slednje traja dlje, lahko tkivo na udu propade in odmre, nastane razjeda oziroma gangrena. V tem primeru je treba nujno vzpostaviti pretok skozi arterije nog, sicer bomo ob nogo.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Večina zdravnikov opozarja, da je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni kajenje, ki povzroči tudi njeno naglo napredovanje, zato k preventivnemu pregledu pozivajo predvsem kadilce. Drugi pomembni dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in kajpak starost. Kako zdrave so vaše žile, lahko hitro preverite z nebolečo meritvijo gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah.

Nujno zlo?

Marsikdo meni, da so otrdele arterije naravna posledica staranja. Ni res. Poapnenje arterij, ki prevladuje pri starostnikih, nastane zaradi presnovnih sprememb, ki se začnejo že v mladosti. Začetne spremembe, ki vodijo v nastanek plakov, otrdelost arterij zaradi mreženja oziroma navzkrižnih vezi in nalaganje kalcija v aterome, lahko opazujemo že pri otrocih. Vzrok teh sprememb je deloma v prehrani in uživanju predelanih živil, kot so bela moka, kristalni beli sladkor, poliran beli riž.  radikalov.

Holesterol in ateroskleroza 

Še eno napačno prepričanje je, da diete z malo holesterola zmanjšajo tveganje za aterosklerozo. Popularne diete z malo holesterola imajo samo to prednost, da priporočajo zmanjšan vnos maščob v celoti. Uživanje preveč maščob namreč v resnici povzroča njihovo oksidacijo in zavira telesu lastne antioksidacijske sposobnosti. Sicer pa manj holesterola v prehrani pomeni le, da bo telo proizvedlo več lastnega. Na zvišane ravni pogosto vplivajo stres in razne bolezni, med drugim dedna hiperholesterolemija, ko je holesterol izrazito povečan že od otroštva.

Uživanje maščob ni nezdravo, le omejimo jih

Mit, ki kroži med ljudmi, pravi, da nadomeščanje masla z margarino in neuživanje jajc prepreči aterosklerozo in srčni infarkt. Vendar je v resnici prav nasprotno. Srčni zapleti bolj ogrožajo tiste, ki jedo margarino in ne jedo jajc, čeprav naj bi margarina vsebovala manj nevarnih maščob. Holesterol, ki je v maslu in jajcih, nujno potrebujemo za prebavo in vsrkanje maščobnih kislih. Poleg tega kar dve tretjini skupnega holesterola izdelajo celice same in samo eno tretjino pridobimo s hrano. Žal smo premalo ozaveščeni o tem, da je holesterol povsem neškodljiv in celo koristen, če ni oksidiran. Oksidacijo pa preprečimo, če uživamo manj hrane z maščobami ter več hrane z antioksidanti.