Obstaja kar nekaj vrst sliv - različnih barv in oblik, vsem pa je skupno, da so zelo hranljive. Dokazano je, da telesu pomagajo, da lažje izkoristi železo. Vitamin A preprečuje nastanek bolezni oči, vitamin C pa ohranja zdrava tkiva in krepi imunski sistem. Sveže slive so priporočljive za ljudi, ki trpijo za boleznimi ledvic in jeter ter za revmatizmom. Z rednim uživanjem se nam izboljša splošno počutje, odpravljajo slabo voljo, nemir in depresijo. Dokazano tudi znižujejo raven holesterola. Zaradi svoje tople sveže arome pa so celo navdih za fine in čutne dišave.

Najokusnejše so sveže, takoj po obiranju. Plodovi naj bodo zreli, taki so na otip rahlo mehki. Kakovostne sadeže boste prepoznali po lepi izraziti vijolični barvi in zdravi koži. Iz njih pripravljamo najrazličnejše poslastice, od pit do marmelade, tudi z mesom se dobro ujamejo, uživamo lahko tudi v suhih: te vsebujejo kar šestkrat več antioksidantov kot sveže, dobro pa delujejo tudi na zdravje kosti, zlasti pri ženskah v menopavzi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

So odličen vir vitaminov C, K, E, B6 in folne kisline, ki ne krepi le odpornosti organizma, ampak tudi pospešuje absorpcijo železa, ohranja zdravje kože, mišic, kosti, tudi zob in dlesni. Tudi minerali so v slivah, predvsem baker, kalij, magnezij, železo; kalij pomaga nadzorovati krvni tlak in posledično varuje zdravje srca.

Vsebujejo tudi lutein, kriptoksantin in zeaksantin, ki jim pripisujejo močno antioksidativno in protivnetno delovanje. Nove raziskave so potrdile, da je zeaksantin sposoben filtrirati UV-žarke, zaradi česar velja za dobrega varuha oči in kože. Vitamin E in betakaroten varujeta celice pred prostimi radikali, s čimer preprečujemo izgubo elastičnosti kože, upočasnjujemo nastajanje gub in drugih znakov staranja.

Vsebujejo tudi obilo vlaknin, ki so nujne za pravilno delovanje prebavnega trakta ter odpravljanje težav z zaprtjem. Ker slive ne vsebujejo nasičenih maščob in imajo le malo kalorij, so idealne za tiste, ki bi radi izgubili kak kilogram.

Slive lahko dodate kosmičem, zelenim solatam, celo rižu. Še posebno okusne so v kombinaciji z narezanimi oreški ter s svežim ovčjim ali kozjim sirom. Če jih v mešalniku zmešate z jogurtom in medom, boste uživali v okusni hladni juhi. V sadni solati jih zmešajte z jagodami, malinami in breskvami ter postrezite s palačinkami ali vaflji. Poskusite tudi slivov sladoled s sivko.

Kraljica dobre prebave

Poleg svežih sliv imajo ugodne učinke tudi suhe slive, še posebej na počasno prebavo. Če imate težave z izločanjem, naj ne bi nič pomagalo bolj kot uživanje sliv na tešče. Zvečer namočite približno za pest suhih sliv v vodo in zjutraj pojejte slive skupaj s tekočino vred. Pri hujših oblikah zaprtja si lahko pripravite tudi gosto slivovo kašo, ki jo ravno tako pojeste na tešče.

Shranjevanje

Če so slive pretrde, jih v papirnati vrečki za nekaj dni pustite na sobni temperaturi. Resda ne bodo postale bolj sladke, vendar se bodo vsaj malce zmehčale. Zrele slive pospravite v plastično vrečko in jih v hladilniku hranite približno štiri dni. Slive, ki jih nameravate uporabiti za pripravo sadnih sokov, lahko tudi zamrznete, vendar jim pred tem odstranite koščice.

Ne pretiravajte!

Čeprav imajo vrsto pozitivnih učinkov, pa se nikar do grla ne najejte svežih sliv! To vam bo povzročilo marsikatero preglavico, kot so krči v trebuhu in črevesju, napet in na otip boleč trebuh ter neprijetne prebavne vetrove. V hujših primerih lahko povzročijo tudi neprijetno drisko, ki pa ob prenehanju uživanja sliv preneha. Zato svežih sliv raje ne jejte v obilici, temveč jih lahko shranite tudi na druge načine.