Nataša Forstner Holešek, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije in prehrane, strokovnjakinja za brezglutensko prehrano in prehrano pri avtoimunih boleznih, podpredsednica Slovenskega društva za celiakijo in predsednica komisije za podeljevanje certifikata prečrtan žitni klas v Sloveniji, je zagotovo pravi naslov za nasvete, kako ukrepati, če vam diagnosticirajo celiakijo, ki jo ima približno en odstotek svetovne populacije. »Gre za kronično avtoimuno bolezen, torej ni ozdravljiva. Zdravilo kot takšno za to bolezen ne obstaja, zaenkrat je edino znano zdravilo stroga doživljenjska in dosledna medicinsko indicirana dieta brez glutena,« pojasni Forstner Holeškova. Gluten je ime za skupino beljakovin, ki jih najdemo v zrnih nekaterih vrst žit – pšenici, rži, ječmenu in njihovih sorodnih in križanih vrstah, na primer triticale bulgurju in kamutu, nekateri bolniki podobno reagirajo tudi na avenin v ovsu, za bolnika pa je škodljiva je že minimalna količina glutena.

Dobili ste diagnozo celiakija, kaj sedaj?

»V znanju je moč. Vsekakor priporočam, da se posameznik vključi v Slovensko društvo za celiakijo, kjer lahko dobi informacije in napotke za življenje brez glutena, med drugim je v okviru projekta FOCUS IN CD v sodelovanju s partnerji projekta in Slovenskim društvom za celiakijo nastal poučen video prikaz kako urediti kuhinjo brez glutena. Ker je pri tej bolezni resnično ključna stroga dieta, mora bolnik zelo dobro vedeti, kaj lahko uživa in česa ne, hkrati pa tudi to, kako se izogniti kontaminaciji. Prav kontaminacija je na začetku, ko bolnik s celiakijo morda še nima dovolj informacij, pogost izziv,« pove sogovornica in pojasni, da je potrebno preprečiti vsakršen možen stik z glutenom. To pomeni, da mora biti brezglutenski obrok pripravljen v posodah, kjer nikoli ni bilo glutena, tudi deske, kuhalnice, pribor, noži in ostali pripomočki za kuhanje morajo biti neoporečni. Pomembno je, da so dobro izobraženi in informirani tudi bolnikovi družinski člani in najbližji, še posebej tisti, s katerimi je celiakaš v skupnem gospodinjstvu, že drobtina navadnega kruha na pultu je za bolnika s celiakijo problematična.

Uživanje hrane z glutenom (čeprav le v sledeh) lahko namreč pri bolniku povzroči akutno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi poškodbe črevesnih resic in posledične malabsorbcije. Dolgotrajni kronični vnosi sledi glutena pa vodijo v številne zaplete in ireverzibilne posledice nezdravljene celiakije. »Odzivi so lahko zelo različni, od hudih bolečin v trebuhu, diske, bruhanja in izpuščajev, pa vse do resnično hudih stanj pri dolgotrajnejši izpostavljenosti glutenu, kot so povečano tveganje za pojavnost zlomov kosti, rak požiralnika in prebavil, hude okvare jeter, trajna odpoved trebušne slinavke, sladkorna bolezen, bolezni ščitnice in pljuč, pri ženskah pa je tudi povečano tveganje za neplodnost, spontane splave, prezgodnje porode in za porode novorojenčkov z nizko porodno težo. Raziskave sicer kažejo, da je tveganje za zaplete manjše pri tistih bolnikih, ki dosledno upoštevajo strogo medicinsko indicirano dieto brez glutena,« poudari Forstner Holeškova.

Kako vemo, da je živilo res brez glutena?

Za bolnike s celiakijo je varna hrana, ki je naravno brez glutena – sveža zelenjava in začimbe, meso, mleko in mlečni izdelki, stročnice, jajca, ribe in morski sadeži. »Previdnost je pomembna, na marsikateri deklaraciji živila, za katerega ne bi nikoli pomislili, da vsebuje gluten, piše, da lahko vsebuje sledi glutena. Ključno je torej natančno branje deklaracij, najbolj varni pa so izdelki, ki imajo na embalaži prečrtan žitni klas. Izdelki z registriranim znakom AOECS, ki jih je certificiralo Slovensko društvo za celiakijo in tudi ostala evropska društva za celiakijo, namreč zagotavljajo hitro razpoznavnost in najvišjo stopnjo varnosti,« navaja sogovornica in pojasni, da izdelke s tem certifikatom preverja in certificira neodvisna institucija, ki pred registracijo izvede pregled proizvodnje in preverja izpolnjevanje strogega AOECS standarda.

»Ponudbe je danes veliko, v določenih trgovinah najdemo celo sveže pripravljene sendviče brez glutena, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo. Je pa brezglutenska hrana izredno draga, v društvu ocenjujemo, da so izdelki brez glutena tudi 2 do 7 krat dražji od 'običajnih' izdelkov na osnovi glutenskih žit,« pove sogovornica in pojasni, da bolniki v Sloveniji večinoma dobijo zdravila na recept, pri celiakiji pa ni tako. Za razliko od Slovenije so v mnogih drugih državah že pred časom prepoznali, da ustrezno zdravljeni bolniki s celiakijo za gospodarstvo predstavljajo bistveno manjši strošek kot zdravljenje zapletov, do katerih prihaja, če se bolniki ne držijo ustrezne diete, zato obstajajo v tujini različne pravne rešitve, s katerimi bolnikom pomagajo obvladovati dodatne stroške in jim tako povečajo dostopnost varnih brezglutenskih živil. »Pri nas tovrstnih rešitev zaenkrat za odrasle bolnike še ni, zato se Slovensko društvo za celiakijo že leta zavzema za ureditev področja po zgledu rešitev iz tujine,« pojasni Forstner Holeškova.

Najpogosteje se z namenom izboljšanja dostopnosti medicinsko indicirane diete brez glutena uporabljajo različni pristopi pomoči bolnikom s celiakijo ali njihove kombinacije, in sicer kompenzacija povišanih stroškov v obliki mesečnega prejemka, predpisovanje hrane brez glutena na recept v lekarnah ali specializiranih trgovinah, omogočanje nakupa hrane preko vavčerja v običajnih trgovinah ali pa davčna olajšava za bolnike. »Upamo, da se bo to spremenilo, kajti letos marca sta odbora državnega zbora za zdravstvo in delo na skupni seji o problematiki prehrane bolnikov s celiakijo sklenila, da ministrstvu za zdravje predlagata, da v roku šestih mesecev pridobi strokovno podlago za celostno ureditev tega področja in v to vključi tudi polnoletne bolnike s celiakijo. Pričakujemo torej, da bomo kmalu govorili o konkretnih predlogih, s katerimi želimo doseči, da bi bolniki lažje dosegli in vzdrževali stanje remisije bolezni,« optimistično zaključi sogovornica.