To ne drži, saj se pri običajnih postopkih kuhanja ohrani precej vitamina C. So pa velike razlike v izgubah vitamina C glede na vrsto živila in postopek segrevanja. Na splošno se manj vitamina C izgubi pri gretju z mikrovalovi ali na sopari kot pa pri kuhanju v vreli vodi. Pojasniti pa je treba, da se veliko vitamina C izgubi med shranjevanjem kuhanega sadja in zelenjave, še zlasti kadar so živila na zraku. V takšnih razmerah postopoma razpade ves vitamin C.

Vitamin C oziroma askorbinska kislina je vodotopen vitamin, ki pri človeku igra pomembno antioksidativno vlogo in sodeluje pri številnih bioloških procesih. Med drugim sodeluje pri delovanju imunskega sistema in tvorbi kolagena. Priporočen dnevni vnos vitamina C za odraslega človeka je 80 miligramov, kar je preprosto doseči z običajno pestro in uravnoteženo prehrano - brez dodajanja prehranskih dopolnil. Vsebnost vitamina C v živilih se izgublja s toplotno obdelavo, predvsem pa z dolgoročnim shranjevanjem.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Če v vrel čaj dodate limonov sok, se bo večina vitamina C ohranila. Če pa bi takšen čaj ustekleničili in shranili za dalj časa, bi postopoma razpadel ves vitamin.

Viri vitamina C v prehrani

Vitamin C endogeno proizvajajo številne rastline in nekatere živali. Ljudje ga nismo sposobni proizvesti, zato ga moramo v telo vnesti s hrano. Ne drži splošno prepričanje, da so najbogatejši viri vitamina C limona in drugi citrusi - precej več ga lahko vsebuje na primer paprika ali jagodičevje. Pomemben vir vitamina C v prehrani Slovencev pa je tudi krompir, s katerim zaužijemo tudi do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitamina C.

Stabilnost vitamina C v živilih in pijačah

Vsebnost vitamina C v živilih se zmanjšuje med kuhanjem in skladiščenjem. Srednja vrednost izgube pri pripravi jedi je okoli 30 odstotkov, vendar pa je treba omeniti, da na dejansko izgubo vplivata tako vrsta živila kot postopek segrevanja. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje: »Raziskave so pokazale, da na primer pri kuhanju brokolija na sopari ali z mikrovalovi skoraj ni izgub vitamina C, pri blanširanju se izgubi približno četrtina, pri kuhanju v vreli vodi pa skoraj polovica. Podobno je tudi pri krompirju - kuhanje na sopari ali z mikrovalovi uniči približno 20 odstotkov vitamina C. Najboljši nasvet je, da se pri kuhanju uporabi minimalna količina vode in da je čas kuhanja čim krajši.«

Tudi v pijačah ima vitamin C omejeno stabilnost, ne drži pa mit, da razpade, ko ga damo v vrelo vodo. Če v vrel čaj dodate limonov sok, se bo večina vitamina C ohranila. Če pa bi takšen čaj ustekleničili in shranili za dalj časa, bi postopoma razpadel ves vitamin. S to težavo se srečujejo tudi proizvajalci pijač, kadar pijače obogatijo z dodatkom vitamina C, največkrat v obliki askorbinske kisline Brezalkoholne pijače imajo razmeroma dolg rok trajanja, med katerim se količina vitamina C postopoma zmanšuje . Doc. dr. Anita Kušar z Inštitut za nutricionistiko pravi:

»Zakonodaja predpisuje, da mora biti količina deklariranega vitamina C za celoten čas uporabnosti izdelka skladna s količino, navedeno na označbi, z upoštevanjem tolerančnih mej. Proizvajalci lahko zato v pijače dodajo tudi dvakrat toliko vitamina C, kot je navedeno na označbi med podatki o hranilni vrednosti.« Na stabilnost vitaminov v izdelkih sicer vpliva vrsta različnih dejavnikov, vključno s temperaturo hranjenja, materialom embalaže in izpostavljenostjo sončni svetlobi. Neustrezno hranjeni izdelki tudi pred pretečenim rokom trajnosti vsebujejo precej manj vitamina C, kot je navedeno na embalaži.