Humani (človeški) papiloma virusi (HPV) predstavljajo najbolj razširjeno in hkrati najbolj spregledano spolno prenosljivo bolezen med mladimi in starejšimi, še posebej pa med osebami, ki so v svet spolnosti vstopili pred kratkim (od 19 do 25 let). HPV je najmanjše in najbolj enostavno oblikovano živo bitje, ki se lahko razmnožuje – za svoje preživetje potrebuje gostiteljske celice, ki jih izkorišča za razmnoževanje. Pod mikroskopom je komaj opazen in za preučevanje zahteva posebne metode.

HPV virusi so pravzaprav pravi specialisti za bolezni pri ljudeh, saj se je specializiral za človeške celice. Njihovo delovanje je izrazito »nehumano«. Poznanih je več podvrst - genotipov HPV je več kot 200. Vsak genotip se naseli na svojih specifičnih tkivih in lahko povzroča različne težave, kot so kožne in genitalne bradavice, srbenje ter bolečine pri spolnih odnosih. Najmanj 25 genotipov je kancerogenih (»visoko rizičnih«), kar pomeni, da lahko povzročijo nenormalno deljenje in nekontrolirano rast celic, kar lahko vodi v razvoj raka.

»Statistika HPV okužb je kruta. Povzroča vsaj 6 različnih vrst raka pri obeh spolih in 5% vseh rakavih primerov na svetu. S tem virusom se v določenem življenjskem obdobju okuži praktično vsak človek. Zahvaljujoč znanosti imamo od leta 2006 na voljo zelo učinkovito in varno cepivo s katerim lahko cepimo dekleta in fante ter preprečimo večino rakov, ki jih povzroča ta okužba. Ker je cepivo najbolj učinkovito pri mladih je pomembno, da jih zaščitimo zgodaj, to je v 6.razredu. Odločitev za cepljenje je odločitev za boljšo prihodnost. Tudi sam sem se odločil za zaščito svojih otrok.« je povedal dr. Denis Baš, dr. med., spec. ped. »Kot pediatru in staršu se mi zdi zelo pomembno, da dobijo starši in mladostniki preverjene in strokovne informacije ter imajo na voljo brezplačno cepljenje proti HPV.«

Okužba

HPV virusi se prenašajo preko kože in sluznice, s tesnimi stiki in spolnimi odnosi. Večina ljudi se v življenju vsaj enkrat okuži s HPV, pri večini pa okužba mine brez simptomov zaradi lastne imunosti. Za okužbo so dovzetni tako moški kot ženske.

Okužba s HPV predstavlja tudi tveganje za prezgodnji porod. Doc. dr. Nina Jančar pojasnjuje: »Okužba z visoko tveganimi genotipi HPV lahko vodi v razvoj predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, nožnice, zunanjega spolovila, zadnjika, moškega spolnega uda in nekaterih rakov glave in vratu. Presejalni program imamo v Sloveniji zgolj za odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. Za ostale predrakave in rakave bolezni, ki jih okužba s HPV povzroča pri ženskah in moških, pa presejalnih programov nimamo. Z zelo uspešnim presejalnim programom ZORA uspemo v Sloveniji odkriti večino predrakavih sprememb in raka materničnega vratu v tako zgodnji obliki, da je dovolj zdravljenje z manj obsežnim kirurškim posegom. Večina žensk s temi spremembami je mladih in še niso rodile. Izrezanje dela materničnega vratu žal poveča tveganje za prezgodnji porod od 2 do 7 – krat, zelo prezgodaj rojeni otroci pa imajo lahko posledice celo življenje. Prav zaradi tega je preventivno cepljenje deklet in dečkov proti HPV pred prvim spolnim odnosom izredno pomembno.«

Mnenju dr. Jančar se pridružuje tudi doc. dr. Renata Košir Pogačnik, dr. med.: »Kot ginekologinja in porodničarka vidim posledice okužb s HPV tudi pri ženskah v rodni dobi, ne le pri starejših. To so nosečnice, ki jim zaradi zdravljenja predrakavih ali rakavih sprememb na materničnem vratu, grozi prezgodnji porod ali pa so že prezgodaj rodile. Otroci, ki so bili prezgodaj rojeni pa imajo višjo umrljivost in obolevnost kot donošeni otroci, pojavijo se lahko dolgoročne posledice, ki zaznamujejo tako otroka kot celotno družino.«

Ginekolog, doc. dr. Leon Meglič, dr. med., opozarja: »HPV ne izbira, ne po spolu, ne po starosti in ne po spolni usmerjenosti. Zato je še kako pomembno, da se oprimemo primarne preventive - cepljenja pred HPV. Cepljenje pred prvimi spolnimi stiki (v 6. razredu osnovne šole) nas zaščiti pred večino tipov, ki povzročajo genitalne bradavice in tipov, ki povzročajo predrakave in rakave spremembe na materničnem vratu, penisu, anusu in žrelu. Cepljenje kasneje v življenju pa nas zaščiti pred vsemi tipi HPV, s katerimi se še nismo okužili in zniža verjetnost ponovitev s HPV povezanimi boleznimi za 80%. Samo skupaj lahko premagamo HPV!«

Možnosti zaščite

Osnovna zaščita pred okužbo s HPV je odgovorno spolno življenje in sodelovanje v preventivnih zdravstvenih programih, ki jih ponujajo nacionalni zdravstveni sistemi. Poznejši začetek spolne aktivnosti in zvestoba partnerju zmanjšujeta tveganje za okužbo.

Cepljenje proti HPV pa je ključno za preprečevanje različnih vrst s HPV povzročenih rakov. Je daleč najboljša zaščita pred HPV, spolno prenosljivimi virusi, ki lahko povzročijo številne resne zdravstvene težave, vključno z rakom materničnega vratu, rakom vulve in vagine pri ženskah, rakom zadnjika in ustnega žrela pri obeh spolih ter raka penisa pri moških in drugimi boleznimi.

»Poleg kajenja in uživanja alkoholnih pijač kot povzročitelj raka ustnega žrela v ospredje prihaja okužba s  HPV. Leta 2007 in 2008 je bilo med bolniki z rakom ustnega dela žrela 20% povezanih s HPV okužbo, v zadnjih letih je delež višji - verjetno okrog 30 - 40%. S HPV povezan rak ustnega dela žrela se pojavlja pri mlajših, sicer zdravih in socialno - ekonomsko dobro situiranih bolnikih. Zdravljenje je kompleksno in zahteva sodelovanje več vrst medicinskih specialnosti in žal ni vedno uspešno. Tudi ozdravljeni bolniki imajo lahko trajne funkcionalne, psiho - socialne in estetske posledice. Kot cepljenje proti HPV učinkovito preprečuje raka materničnega vratu, druge anogenitalne rake, okužbe s HPV v ustni votlini in papilome grla, lahko prepreči tudi s HPV povzročenega raka ustnega žrela.« pojasni doc. dr. Robert Šifrer,  dr. med., predstojnik Klinike za ORL in CFK Ljubljana.

Okužba s HPV je izjemno pogosta, saj se lahko prenaša že s spolnimi stiki v mladostništvu. Zato še enkrat poudarjamo, kako zelo pomembno je, da se cepljenje proti HPV izvede pred začetkom spolne aktivnosti – takrat je tudi najučinkovitejše pri preprečevanju okužbe. Cepljenje je varno in učinkovito ter lahko reši življenja. Kljub temu pa je precepljenost v Sloveniji še vedno prenizka, kar pomeni, da veliko mladih ljudi ni ustrezno zaščitenih pred tem virusom.

Za dekleta v 6. razredu osnovne šole je cepljenje proti HPV priporočeno in brezplačno v okviru nacionalnega programa cepljenja. Tista dekleta, ki so cepljenje v 6. razredu osnovne šole zamudila in so rojena 1998 ali pozneje, se lahko brezplačno cepijo pri svojem izbranem zdravniku.

Ne pozabimo tudi na fante – tudi oni so od letošnjega šolskega leta upravičeni do brezplačnega cepljenja proti HPV in sicer tisti, ki letos obiskujejo 6., 7., in 8. razred osnovne šole ter tisti, ki obiskujejo 1. ali 3. letnik srednje šole.

Dr. Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine, se nenehno sooča s pomembnimi vprašanji o cepljenju v tej dobi. Marsikateri starš meni, da njegov otrok cepiva pri tej starosti (še) ne potrebuje. A raziskave kažejo nasprotno. Spolno aktivnih je veliko otrok, starostna meja te prelomnice se iz leta v leto niža. »Cepljenje deklic in dečkov proti okužbam s človeškimi (humanimi) papiloma virusi (HPV) prinaša veliko upanje in možnosti, da preprečimo številne oblike predrakavih sprememb in raka pri ženskah in moških. Raka materničnega vratu pa bo na ta način v prihodnje mogoče celo izkoreniniti. Razumeti je potrebno, da je imunski odziv s tvorbo protiteles po cepljenju največji ravno med 9. in 14. letom.«

V Sloveniji in večini držav po svetu se otroci cepijo pri 12. letih in sicer ob sistematičnem pregledu v 6. razredu osnovne šole. Otroci prejmejo dve dozi cepiva. Seveda ob tem predvidevamo, da v tem času še nimajo intimnih stikov. Strokovnjaki namreč cepljenje svetujejo pred prvimi spolnimi izkušnjami.

»Cepljenje proti HPV je v slovenskem nacionalnem programu neobvezno, torej starši s podpisom (za šolarke in šolarje do 15. leta starosti) podajo svojo odločitev ZA ali PROTI cepljenju. Z dopolnjenim petnajstim letom pa se mladostniki za cepljenje lahko odločijo sami. Po 15. letu posameznik prejme tri doze cepiva.« še pojasnjuje dr. Kac, spec. šolske med.

O tem, kako izrednega pomena je, da starši spoznajo, kako pomembno je cepljenje proti HPV ter posledično seveda njihovo razumno odločanje za cepljenje svojih otrok, dr. Kac pravi: »Zaupljiv odnos med starši, otroci in zdravstvenim timom (osebni zdravnik, imenovani zdravnik šole, ki otroka cepi in ni vedno otrokov osebni zdravnik; medicinske sestre) je tisti, ki prispeva največji delež k odločitvi za cepljenje. Včasih je zaupanje res težko doseči – občutna škoda je nastala v času korona pandemije. Tako bo tudi v prihodnje potrebno vztrajno delo, pogovori, potrpežljivost in razumevanje. Zdravniki in medicinske sestre moramo imeti veliko znanja, da staršem usklajeno, strokovno, a dovolj razumljivo sporočamo: s cepljenjem proti HPV vaše otroke zaščitimo, da v prihodnosti ne bodo zboleli za rakom. In res je, da v tem boju lahko zmagamo. Skupaj.«

Kratko in jedrnato sporočilo podaja tudi Urška Kogovšek, dr.med, F.E.B.S., specialistka kirurgije in vodja endoskopske in ambulantne dejavnosti na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo v UKC Ljubljana: »Sem kirurginja in se ukvarjam tudi z odkrivanjem in zdravljenjem rakavih in predrakavih sprememb zadnjika. Želela bi, da vsi mladostniki in starši vedo, da imamo možnost cepljenja proti raku. S cepivom proti HPV trajno zaščitimo pred raki materničnega vratu, ustnega žrela, zadnjika in penisa. To so edina rakava obolenja pred katerimi lahko v skoraj 100% zaščitimo naše otroke.«

Cepivo je priporočljivo tudi za ženske po zdravljenju raka na materničnem vratu in za vse moške. Imunost, dosežena s cepljenjem, je dolgotrajna in bolj učinkovita kot naravna imunost po preboleli okužbi. Cepiti se je smiselno tudi po 26. letu starosti.

Prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., predsednica Združenja za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo pri SZD ter vodja strokovne skupina za ginekologijo pri Državnem programu ZORA staršem in otrokom, dijakom, študentom sporoča: »Okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV) so najpogostejša spolno prenosljiva bolezen, ki pa jo lahko preprečimo s cepljenjem. Največkrat ne povzročajo težav in minejo brez posledic. Lahko pa se pojavijo genitalne bradavice, trajna okužba z nevarnejšimi podtipi HPV v majhnem odstotku lahko vodi v razvoj predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu, zunanjega spolovila in zadnjika ter ustno-žrelnega prostora pri obeh spolih. Cepljenje proti HPV priporočamo vsem deklicam in dečkom v Sloveniji v nacionalnem programu cepljenja, vsem zamudnicam in zamudnikom, ki se cepljenja do sedaj niso udeležili, vsem tistim, ki so se že zdravili zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu, zunanjega spolovila in zadnjika ter vsem tistim, ki imajo tvegane spolne odnose. Lahko rečemo, da cepljenje proti HPV rešuje življenja!«

Neenakosti

O neenakostih med dekleti in dečki je spregovorila asist. dr. Mojca Juričič, predsednica Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri SZD: »Pomen cepljenja proti humanemu papiloma virusu je zelo pomembno, saj poleg raka materničnega vratu lahko preprečimo tudi rake na drugih mestih. Slovenija je hitro, na nacionalnem nivoju, uvedla cepljenje mladostnic ob sistematskih pregledih v 6. razredu osnovne šole, že leta 2009. Ta generacija se je lahko odločala za cepljenje tudi še kasneje. Od leta 2021 se lahko cepijo tudi mladostniki, enako ob sistematiki v 6. razredu osnovne šole in enako se necepljeni te generacije lahko odločijo za cepljenje z zamikom, rečemo jim »zamudniki«. Niso pa v enakopravnem položaju z mladostnicami, oziroma z mladimi odraslimi, zato so bile dodane v tem šolskem letu še kohorte mladostnikov v 1. in 3. letniku srednjih šol.  Naslednje leto se bodo mladostnice in mladostniki »zamudniki« lahko brezplačno cepili enako, a le do konca srednje šole.« Dodaja pa še: »Neenakost ostaja v populaciji nad 19 let, najbolj to moti pri sistematičnih pregledih študentske populacije, kjer se marsikateri študent zaradi stroška ne odloči za cepljenje in to je izgubljena priložnost tako za posameznika, kot skupino in družbo. Le upamo lahko, da zaradi te izkušnje ne bodo razvili odpor proti vsem cepljenjem.«

»V Sloveniji imamo na voljo vse možnosti, da preprečimo skoraj vsak slab potek raka, ki je posledica okužbe s HPV. Omejuje nas le slaba informiranost o tem, katere so te možnosti oziroma zavedanje, da sta tako enostavna podviga, kot sta cepljenje proti HPV in udeležba v programu ZORA, lahko tako zelo pomembna. Ne dovolimo, da bi v času, ko imamo na voljo dovolj znanja, da preprečimo skoraj vsak nov primer raka materničnega vratu, slovenske ženske še naprej zbolevale in umirale za raki, ki jih znamo in zmoremo preprečiti. Rak materničnega vratu ne izbira – veliko bolj pogosto kot pri drugih rakih zbolijo mlade ženske, nekatere celo preden rodijo, druge z mladimi družinami, nekatere tudi umrejo.« je za konec povedala prva ženska Državnega presejalnega programa za raka materničnega vratu in Registra ZORA, doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., spec. javnega zdravja, ki je tudi Vodja Nacionalne komisije za presejanje.