Neusklajenost z ritmom narave

Notranja biološka ura pri ljudeh uravnava ritem spanja, hranjenje, izločanje hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo. Posledic, če jo zmotimo, je lahko več, pojasnjuje dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Naši predniki so živeli veliko bolj v sozvočju z naravo, danes pa iz poklicnih in socialnih razlogov svetli del dneva podaljšujemo dolgo v noč, zaradi česar lahko naš metabolizem ne deluje več najbolje; hrane je ves čas v izobilju in počasi dokazujemo, da je veliko bolezni moderne dobe pospešenih tudi zato, ker smo v popolnem neskladju s svojim okoljem. Z industrializacijo in modernim načinom življenja rušimo molekularne mehanizme, ki so se ohranili v tisočletjih evolucije, kar dokazuje, da so zelo pomembni za naš obstoj. Raziskave kažejo, da bi bilo mogoče veliko bolezni moderne dobe bolje usmerjati zgolj s tem, da bi upoštevali osnovna priporočila glede ritma spanja in prehrane. To so priporočila, ko so jih poznale naše babice v času, ko modernih boleznih niso poznali.

Nobelova nagrada za razkritje notranje biološke ure

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Martina Ipša z ženo zapušča Slovenijo

Kaj je razlog za selitev slovenske komedijantke?

Jeffrey C. Hall, Michael Roshash in Michael W. Young, Nobelovi nagrajenci za medicino, so razkrili molekularno delovanje notranje biološke ure oziroma tako imenovanega cirkadianega ritma, ki se v celicah ponovi vsakih 24 ur. Ta ritem na celični ravni sestavljajo beljakovine, pospeševalci in zaviralci, ki uravnavajo drug drugega in se med seboj dobesedno igrajo. Ko je pospeševalcev veliko, dobimo več določenih encimov in hormonov ter seveda nasprotno. Gre za nekakšen jin-jang v naših celicah, razlaga dr. Damjana Rozman. Na usklajenost delovanja naših celic pomembno vpliva svetloba, ki ritme vsakodnevno ponastavlja in jih usklajuje z zunanjim okoljem. Delovanje cirkadianih ritmov radi ponazorimo s primerom orkestra in dirigenta: vsaka celica lahko igra svoj inštrument, toda brez dirigenta, ki so v tem primeru možgani, ki z očmi zaznajo svetlobni signal, bodo prej ali slej razglašeni.

Večizmensko delo dejavnik tveganja za raka

Skrajni primer, ki ponazarja, kolikšno tveganje za naše zdravje pomeni porušenje ritma svetlobe in prehrane, je večizmensko delo, ki ga je svetovna zdravstvena organizacija leta 2007 uvrstila v dejavnike tveganja za nastanek raka. Dolgoletno delo v več izmenah potencialno spodbuja pojav raka dojke, prostate in debelega črevesa in pomeni le eno stopnjo tveganja manj kot izpostavljenost azbestu ali kajenje. Delo v več izmenah je sicer tvegano le, če traja deset let in več, opozarja dr. Rozman, izpostavljeni so mu predvsem ljudje v nekaterih poklicih, kot so medicinsko osebje, policisti, piloti, stevardese, delavci v tovarnah in drugi, ki morajo telo ves čas prilagajati novim dejavnikom iz okolja. Dokazano je, da dodaten dejavnik tveganja pojava bolezni, poleg genetike same, povzroča tudi narava dela. Danska je prva država, ki je leta 2008 izplačala odškodnino 40 medicinskim sestram, ki so zaradi večizmenskega dela zbolele za rakom dojk.

Sladkorne in srčno-žilne bolezni

Večletno izmensko delo vpliva tudi na pojav presnovnega sindroma, ki povečuje tveganje za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni, pravi dr. Rozman. Pred nekaj leti je bila objavljena raziskava, v kateri so spremljali več tisoč japonskih delavcev, ki so 15 let delali v več izmenah. Rezultati so pokazali, da je imelo med njimi 45 odstotkov moških (v tovarni so delali samo moški), povišan holesterol v primerjavi s kontrolno skupino, ki je delala le v eni izmeni.

Potovalna utrujenost

Porušenje notranje biološke ure pri ljudeh povzroča tudi potovalno utrujenost, tako imenovani jet lag, ki nastane zaradi menjave časovnih pasov pri daljšem potovanju. Eden izmed načinov, kako ga omilimo, je, da ritem prehrane prej prilagodimo uri, kamor potujemo. Kakšna dva dneva prej, preden odpotujemo, recimo čez Atlantski ocean, se, tudi če je pri nas še dan, izogibajmo hrani, saj je v državi, kamor potujemo, že noč. Empirično je dokazano, da s tem svoj ritem, najprej s prehrano, potem pa še s svetlobo, uspešneje ponastavimo na nove razmere. Nekateri za omilitev potovalne utrujenosti uporabljajo tudi melatonin, hormon teme, ki je najvišji ponoči in je eden izmed ključnih hormonov, ki pomagajo pri uravnavanju cirkadianega ritma. Podnevi je sinteza melatonina prekinjena, ponoči pa spodbujena. Melatonin nam pomaga zaspati, saj telesu sporoča, da gre za temni del dneva, s čimer zmanjšamo potovalno utrujenost.

Nove oblike zdravljenja

Zdravljenje, ki upošteva notranjo biološko uro, torej čas, je v svetu vse bolj v veljavi. Najpreprostejša oblika tako imenovane kronoterapije je, da neko zdravilo odmerjamo ob času, ki ga priporočajo, in s tem dosežemo njegov maksimalni učinek. Ker je holesterol v našem telesu najvišji ponoči, moramo tableto za zniževanje holesterola vzeti zvečer. Če jo vzamemo zjutraj, lahko učinka sploh ni. Druga možnost pa je, da kronoterapijo prilagodimo posamezniku. Raziskovalci iz Francije pod vodstvom dr. Francisa Levija so dokazali, da je kronoterapijo raka debelega črevesa mogoče prilagoditi posamezniku. Tako pacientu najprej izmerijo bioritem, potem pa mu, glede na to, kdaj je najaktivnejši, odmerjajo zdravilo. S tem dosežejo največji učinek in najmanjši stranski učinek, ki lahko včasih poruši notranjo uro pacienta, tako da je celoten rezultat zdravljenja zelo slab. Kot dodaja dr. Damjana Rozman, je tudi pri nas zavedanje o pomembnosti posamezniku prilagojene časovne aplikacije zdravila vse večje, a se v praksi žal premalo uporablja zaradi pomanjkanja kliničnih raziskav.

Neprespana noč motnje notranje biološke ure?

Vsi vemo, da smo skrokani, če noč ali dve prebedimo ali notranjo biološko uro zmedemo s kakšno nočno zabavo ali v noč podaljšanim delom, a naš organizem je prilagodljiv in se hitro uravnovesi. Težava nastane le, če se rušenje ritma ponavlja ves čas, desetletja. Mladi, ki v nekem življenjskem obdobju precej ponočujejo, se lahko hitro vrnejo v vsakdanji ritem, saj je njihov organizem mlad in lahko vse to nadomesti. Ko smo starejši, kompenzacijskih mehanizmov nimamo več toliko, tudi hormonov je manj. Nihanje melatonina je s staranjem vse slabše, kar lahko povezujemo tudi s tem, da je z leti nespečnost izrazitejša.

Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.