Več bombaža, več zdravja, bi moralo biti naše vodilo pri nakupu perila za otroke, odraščajočo mladino in nosečnice. To so rizične skupine za kemikalije, imenovane bisfenoli, ki vplivajo na naše hormone (hormonski motilci) in imunski sistem ter lahko povzročajo resne bolezni. Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z madžarsko, avstrijsko in češko potrošniško (ter eno okoljsko) organizacijo v okviru projekta ToxFree LIFE for All iz EU-programa Life izvedla obsežno testiranje vsebnosti spornih kemikalij – bisfenolov – v spodnjem perilu in prišla do skrb zbujajočih ugotovitev.

Zaradi nekaj tako kontaminiranih spodnjic sicer ne boste (takoj) zboleli, vendar niso naložba v vaše zdravje, saj gre za učinek koktejla – strupi se kopičijo v našem telesu in lahko prispevajo k hudim obolenjem, kot so rak, težave s ščitnico, neplodnost, vplivajo na nerojene otroke, imajo neželen učinek na imunski sistem ...

Nevladne potrošniške organizacije so v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjih hlač za moške in ženske različnih proizvajalcev in različnih cenovnih razredov – od  kupljenih na tržnici, v kitajski trgovini, do uveljavljenih znamk in  izdelkov diskontnih trgovcev in s spletnih (kitajskih) tržnic. Ugotovili so, da za neoporečno spodnje perilo niso pomembni mesto nakupa, znana znamka ali cena, temveč surovinska sestava.

Najvišja koncentracija bisfenolov, ki so jo izmerili v enem vzorcu spodnjega perila za ženske, je znašala kar 301,19 mg/kg, od tega je bilo kar 300,26 mg/kg takšnih, ki jih označujemo kot »visoko skrb zbujajoče«. »To pomeni, da s tem visoko obremenjenim perilom za kar 375-krat presežemo še priporočljivo dnevno izpostavljenost bisfenolom, in ta koncentracija je bila, če zaokrožimo, približno tisočkrat večja, kot je koncentracija estrogena v ženskem telesu, seveda odvisno od starosti in rodne dobe,« poudari Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije.

Najvišja koncentracija bisfenolov, ki so jo izmerili v enem vzorcu spodnjega perila za ženske, je za 375-krat presegla še priporočljivo dnevno izpostavljenost bisfenolom in bila tisočkrat višja, kot je koncentracija estrogena v človeškem telesu!

Preverimo delež bombaža

Problematični so torej sintetični materiali, kot so spandeks, elastan in podobni, saj jih morajo obdelovati s smolami, ki fiksirajo barve. Manj je barv, bolj varno je perilo? »Na podlagi naših rezultatov lahko rečemo takole: večji ko je delež bombaža, manj je spodnje perilo obremenjeno s bisfenoli.

Bolj ko se veča delež bombaža, bolj varno je perilo. Kjer so prevladovali sintetični materiali, je bila brez bisfenolov manj kot petina izdelkov. Približno 85 odstotkov izdelkov je vsebovalo bisfenole. Na tem vzorcu se je lepo pokazalo, kako pomembna je surovinska sestava.«

Zato bi bili pri Zvezi potrošnikov Slovenije in njenih mednarodnih partnericah veseli, če bi lahko s proizvajalci naredili pomemben premik k uporabi varnejših materialov. Da bi skupaj dosegli uporabo zgolj tistih materialov, ki ne obremenjujejo zdravja ljudi in okolja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zakonca Kosi: Rojstvo Krištofa je zacelilo rane

Starša petih otrok imata moder nasvet za vse, ki hrepenite po tem, da bi vas obdajali srčni ljudje.

Pranje ni odrešitev

Kako prepričati najstniško hčer (ali sebe), da je v trgovini ne premamijo sintetične, barvne in čipkaste spodnjice, saj najverjetneje vsebujejo strupene snovi? Tudi s tistim mini bombažnim delom v mednožju (sicer sintetičnih hlačk) dekleta in ženske nismo varnejše. Zakaj ne? Ker lahko bisfenoli med pranjem prehajajo tudi na druge dele perila. Da bi ugotovili, koliko bisfenolov ostane v izdelku, so v raziskavi 16 vzorcev, ki so bili z bisfenoli najbolj obremenjeni, še enkrat oprali. »Vzorce smo oprali vsakega posebej, da ne bi prišlo do navzkrižne kontaminacije.

Ugotovili smo, da se večinoma bisfenoli res sperejo, ampak ne nujno. Pri nekaterih izdelkih se je njihova količina celo povečala. V laboratorijih so nam to pojasnili tako: da so se bisfenoli izločili še dodatno iz elastike ali šivov. Doma ne peremo vsakih hlačk posebej, temveč skupaj z drugim perilom, kar pomeni, da se lahko bisfenoli prestavijo na druga oblačila, če se sperejo, pa problema ne rešimo, saj gre za zelo obstojne kemikalije, ki se nalagajo v okolju – v vodi, zemljini – in se dokazano kopičijo tudi v drugih živih organizmih.

Tako spet pridejo nazaj v naša gospodinjstva in postanejo problem tistih, ki morda kontaminiranega perila ne kupujejo.« Prav zato pri ZPS menijo, da bi morali prepovedati to kemikalijo v vseh izdelkih splošne rabe. Spremeniti je treba predpise. Ni druge rešitve.

Več tveganja za ženske

Zaradi modnih zapovedi (elastično perilo, čipke, barve) so bisfenolom še posebej izpostavljene deklice oziroma ženske v vseh starostnih obdobjih. Kar še posebej skrbi, saj te snovi skozi kožo prehajajo v telo ter vplivajo tudi na nerojenega otroka, na njegov razvoj, preko materinega mleka pa prehajajo tudi na dojenčke ter pozneje v življenju pripomorejo k razvoju raka dojke in raka jajčnikov.

Surovinska sestava je pri perilu za moške dosti manj problematična. Za moške je na voljo veliko več perila iz bombaža ali visokega deleža bombaža (tudi 95- odstotkov bombaža v sestavi blaga bo zelo v redu). Na varni strani ste torej, če kupujete bombažno spodnje perilo, še varnejši pa, če ima oznako certifikata, kot so Global Organic Textile Standard (GOTS), okoljska marjetica (Eco label), Oeko Tex ....

Kmalu bodo znani tudi rezultati testa športnih nedrčkov oziroma materialov, iz katerih so narejeni.

Dolg boj proti kemikalijam

Nevarne kemikalije v vsakdanjem življenju potrošniške organizacije spremljajo na različnih ravneh že več kot dve desetletji. Vztrajno tudi lobirajo za uporabo manj nevarnih kemikalij in spremembo zakonodaje – vse za zaščito potrošnikov in njihovega zdravja. Napovedujejo še nova testiranja – drugo leto se bodo lotili slušalk, ki jih nosimo na glavi in v ušesih ter so nepogrešljive predvsem pri mlajših uporabnikih tehnologije; kmalu pa bodo znani tudi rezultati testa športnih nedrčkov oziroma materialov, iz katerih so narejeni.

Da proizvajalec na trg pošlje novo kemikalijo, traja v povprečju od šest mesecev do eno leto. Ko pa se ugotovi, da bi ta lahko povzročala težave – bodisi pri zdravju ljudi ali onesnaževala okolje – pa v povprečju traja od deset pa tudi do 20 let, da se uporaba te kemikalije omeji ali prepove. »Ti postopki trajajo zagotovo predolgo, kar je predvsem posledica pritiskov proizvajalcev. Zato potrošniške organizacije menimo, da bi pristojni organi morali pri omejitvah ali prepovedih kemikalij delovati aktivneje.

Konkretno pri bisfenolih, ki smo jih merili v spodnjem perilu – gre za ogromno skupino kemikalij (148) in za najbolj razširjeno kemikalijo iz te skupine, bisfenol A, za katero vemo že skoraj sto let, da sodi med hormonske motilce, da posnema delovanje estrogena v človeškem telesu; pozneje se je izkazalo, da na človeško telo podobno učinkujej otudi nekateri drugi bisfenoli. Bisfenol A je močan dražilec kože in zato omejen v igračah, prepovedan je tudi v termo papirju (uporabljajo ga pri tiskanju računov), za bisfenol F, ki v termo papirju nadomešča prepovedan bisfenol A, pa se sedaj prav tako ugotavlja, da ima podobne lastnosti,« razloži Urša Šmid Božičevič.

Potrebujemo zaveznike

Medtem ko so bisfenol A prepovedali v živilih, je tekstil pozabljeno področje, zato se je Zveza potrošnikov Slovenije v razpravi na ravni EU zavezala za obvezno označevanje ter omejevanje teh nevarnih snovi pri oblačilih.  

Kako je pa z dejavno podporo pri opozarjanju in aktivnem zavzemanju za zdravje ljudi pri zdravstveni stroki? »Med nevladnimi organizacijami smo pri opozarjanju na to področje edini in zelo bi bili veseli še kakšnega zaveznika. Zelo težko je tudi dobiti sogovornika oziroma podpornika zdravstvene stroke. Smo ga aktivno iskali, a bili neuspešni. Ne zato, ker jih ne zanima, ampak ker jim preprosto ni treba. Sicer sodelujemo z NIJZ, najbolj razočarana pa sem, da na ravni odločevalcev naša akcija ne zanima praktično nikogar – od ministrstev do urada za kemikalije.

V okviru tega projekta smo o rezultatih obvestili vseh devet evropskih poslancev – ker gre res za velik evropski projekt in ker nevarne kemikalije res nimajo meja, a smo dobili odgovor samo iz ene poslanske pisarne. Vseh drugih osem poslancev ta tema očitno ne zanima, čeprav so še ne tako daleč nazaj pred volitvami zatrjevali, kako so ljudje in okolje visoko na lestvici njihovih prioritet.« In kdo se je odzval? Pisarna dr. Milana Zvera.

So se pa na skrb zbujajoče rezultate odzvali proizvajalci perila oziroma njihovi slovenski zastopniki, ti so spraševali tudi, ali morajo perilo z višjimi vrednostmi bisfenolov odpoklicati. Tega jim seveda ni treba, so jih pa z ZPS seznanili s še natančnejšimi rezultati. Cilj akcije ni izpostavljanje proizvajalcev, temveč pritisk na odločevalce, da poskrbijo za zdravje ljudi, proizvajalce pa pozovejo k razmisleku o uporabi bolj zdravih materialov. Potrošniki pa nikar ne čakajmo na nove zakone, temveč razmislimo, kaj kupujemo. Zdaj vemo, česa ne smemo. 

Nosite strupene spodnjice?

Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije si lahko pogledate rezultate ne vseh 166 vzorcev, temveč 133 znamk perila, dostopnih na slovenskem trgu, in preverite, ali je med spornimi vzorci tudi vaša znamka spodnjega perila. Rdeče obarvani so tisti vzorci, ki so presegli dnevno še priporočljivo izpostavljenost bisfenolu A po mnenju Znanstvenega odbora za varnost potrošnikov pri Evropski komisiji. Uporaba takega perila je še posebej skrb zbujajoča.

Tudi v pločevinkah za živila

BpA, bisfenol A, je v živilih sicer prepovedan, ga pa še vedno uporabljajo v premazih za konzerve za hrano in pločevinke za pijače. »Lani smo ugotavljali njegovo prisotnost v izdelkih za otroke in izkazalo se je, da se mu je pri pločevinkah s hrano ali pijačo skoraj nemogoče izogniti,« opozarja Urša Šmid Božičevič.

Ustavimo nevarne kemikalije, spremenimo zakone

V ZPS menijo, da bi morali stremeti k prepovedi škodljivih kemikalij v vseh izdelkih splošne rabe. Spremeniti je treba predpise. Ni druge rešitve. Zato podpišite peticijo in podprite kampanjo potrošniških organizacij, da bodo evropski politiki dobili jasen signal: hočemo večjo zaščito zdravja evropskih državljanov in okolja. Svoj podpis lahko oddate na spletni strani www.zps.si, pod zavihkom kampanje. Skupaj smo močnejši.

Obetajo se strožji zakoni

Na evropski ravni se pripravlja dokument za omejitev nevarnih kemikalij v raznovrstnih izdelkih in ravno v tem obdobju se začenja razprava, saj je treba skupino tveganih bisfenolov regulirati na različnih področjih: pri materialih, ki prihajajo v stik z živili, pri zaščiti delavca pri delu, za te snovi je treba poskrbeti v vodni direktivi, direktivi o pitni vodi, pri varnosti igrač ... »Bisfenoli so pomembne kemikalije, ki so zelo pod drobnogledom regulatornih organov in se z njimi podrobno ukvarjamo že od leta 2012.

Evropska komisija želi to področje čim bolj celostno urediti in Slovenija se zavzema za strožjo obravnavo teh snovi. Se pa premalo zavedamo, da je glede kemikalij evropska zakonodaja najnaprednejša v svetu,« razloži Simona Fajfar z Urada RS za kemikalije. Ne more pa stroga zakonodaja ščititi potrošnikov, ki si oblačila naročajo z vsega sveta, še tukaj je težko nadzirati vse, čeprav Inšpekcija za kemikalije izvaja tudi akcije in vzorčenje določenih izdelkov ter sodeluje v različnih mednarodnih projektih inšpekcijskih nadzorov. Je ugotovitev potrošniških organizacij, da je določen vzorec perila za kar 375-krat presegel priporočljivo dnevno izpostavljenost bisfenolom, razlog za ukrepanje inšpekcije? »V tem primeru bomo to predali kemijski inšpekciji in izvedli akcije na trgu tekstila.«

Skrbi  nas kopičenje bisfenolov v organizmu

Zdravnica Tanja Varl Turk, specialistka interne medicine s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, potrjuje, da nas mora skrbeti ravno nakopičen odmerek bisfenolov v organizmu. »Zato neka meja maksimalnega odmerka, ki bi bil za človeka še sprejemljiv oziroma varen, odpove. Upoštevati moramo, da smo tem snovem stalno izpostavljeni, nenehno jih prejemamo v mikro odmerkih, zato je lahko to za človeka škodljivo. Hormonski motilci pa so tako bisfenoli kot ftalati in lahko pri mladostnikih vodijo do zmanjšane plodnosti oziroma neplodnosti, povezovali so jih tudi s tem, da pospešijo razvoj metabolne neurejenosti – debelost, srčno-žilne bolezni, prav tako z boleznimi ščitnice, hipofize kot vzrok za rakave bolezni.

Še posebej moramo biti skrbni pri izbiri spodnjega perila, saj je to v stiku s sluznico, kar omogoča škodljivim snovem v tekstilu lažji prehod v naše telo.

Zdravniki učinkov teh snovi ne vidimo v ambulanti takoj zdaj, ker ne povzročajo akutnih težav, temveč se težave začno pozneje v življenju, pri poznejših resnejših boleznih.« BpA so v otroških stekleničkah prepovedali, vendar so ga proizvajalci nadomestili z drugim bisfenolom – S, a se je tudi pri njem izkazalo, da se vpleta v naše hormonske funkcije – posnema določene hormone v našem organizmu in enako kvarno učinkuje na naš organizem, še dodaja Varl Turkova. Po njenem mnenju so zelo verjetno sporni tudi vsi tekaški oziroma športni materiali, v katerih se večina ljudi danes rekreira.

Še posebej pa moramo biti skrbni pri izbiri spodnjega perila, saj je to v stiku s sluznico, kar omogoča škodljivim snovem v tekstilu lažji prehod v naše telo. Zdravnica je prepričana, da nas zakonodaja pred temi snovmi ne ščiti, saj je nemogoče slediti vsem izdelkom in uvozu. Zato priporoča, naj zaupamo preverjenim proizvajalcem oblačil z ekološkimi standardi.