Čičeriko smo k nam prinesli iz Azije, a jo danes največ pridelajo v Mehiki, Indiji, Španiji in deželah Bližnjega vzhoda. Raste kot stročnica s kratkimi stroki, v katerih najdemo do tri semena. Ta so zgrbančena, rumene barve in izrazito orehastega okusa. V suhih zrnih najdemo do 25 odstotkov beljakovin, kalcij, železo, magnezij in številne vitamine; A, B1, B2, B3, C, D in E. V njihovi sestavi je okoli 50 odstotkov ogljikovih hidratov in pet odstotkov maščob. Velja za zelo zdravo živilo, saj čisti prebavila in odvaja odvečno vodo iz telesa. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin pomaga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja.

Znižuje holesterol

Čičerika kljub visokemu deležu ogljikovih hidratov ne vsebuje škodljivega holesterola, temveč ga celo pomaga zniževati, srcu pa koristi z visoko vsebnostjo folne kisline in magnezija. Ste vedeli, da če v telo vnesete zadostno količino folne kisline, lahko zmanjšate verjetnost za srčni infarkt celo za deset odstotkov. Če si boste privoščili skodelico kuhane čičerike, boste telo oskrbeli s kar 70 odstotki dnevno priporočene količine folne kisline. Čičerika vsebuje tudi veliko vlaknin in ima nizek glikemični indeks, zato nas nasiti za dolgo časa in napolni z energijo. Za največji mogoči izkoristek beljakovin iz čičerike je priporočljivo, da jo kombiniramo s polnozrnatimi žiti ali drugimi polnozrnatimi izdelki.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Modrijan Franjo tretjič postal očka

'Naš družinski svet je danes postal popoln,' je raznežena pevka Marina, ki je v objavi prežeti s toplino predstavila svoj mali zaklad.

Kuhana, suha, čičerikina moka

Za pripravo jedi se uporablja čičerika v različnih oblikah in shrambah. Najpogosteje se uporablja v pločevinki, številni pa prisegajo na suha zrna. Vse bolj pogosta se uporablja tudi čičerikina moka, za pripravo kolačev, kruha, omlet ... Možnosti je veliko, zaradi ekonomičnosti in prihranjenega časa se najpogosteje odločamo za uporabo konzervirane čičerike.

Pri suhih zrnih nujno upoštevajte pravila!

Če ste privrženec uporabe suhih zrn, se morate držati nekaterih osnovnih priporočil. Suha zrna je treba namakati od osem do 12 ur. Zrna morajo biti povsem prekrita z vodo. Vodo, v kateri smo zrna namakali, obvezno odlijemo. V vodo se namreč sproščajo toksične spojine, ki se med namakanjem izločijo iz zrn. Zrna pa pred kuhanje nato še enkrat temeljito operemo. Zrna kuhamo vsaj eno uro oziroma tako dolgo, dokler se povsem ne zmehčajo. Za izboljšan okus jo kuhajte skupaj z lovorovim listom, kumino, česnom, šetrajem, da nekoliko omilimo tvorbo plinov v prebavilih po zaužitju.