Nekaj razlik pa vendarle je. Ko otrokovo telo prvič v življenju napade neki virus, mora otrokov imunski sistem razviti protitelesa proti njemu. Zato se veliko malčkov, ko začnejo hoditi v vrtec, okuži in zboli. Vse te okužbe so le srečanja z mikrobi, proti katerim mora otrokov organizem protitelesa šele razviti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Poročila se je še ena Avsenikova vnukinja

Dobra dva meseca po sestri Moniki Avsenik se je poročila še njena sestra, še ena Avsenikova vnukinja, Nataša Avsenik.

Imunski sistem se začne pri človeku razvijati takoj, ko pride na svet. Začetno imunost dobi novorojenček iz materine placente, posteljice. Vsakič ko je izpostavljen okužbi, njegovo telo razvije protitelesa proti napadalnim celicam. Materino mleko zagotavlja novorojenčku tudi dodatna protitelesa in pomoč pri obrambi pred sovražnimi organizmi, zato je (poleg drugega) dojenje tako zelo pomembno.

Preveč antibiotikov škoduje
Če otrok v najnežnejših letih kar naprej dobiva antibiotike, se bo njegov imunski sistem  oslabil. Starši mu najbolj pomagajo, ga najbolje zavarujejo pred boleznimi ali pred hudimi oblikami bolezni, če poskrbijo, da bo njegov imunski sistem deloval z največjo močjo. Danes je na voljo zelo veliko prehranskih dopolnil, ki zagotavljajo, da bo vaš otrok, če bo le jedel to ali ono, ta ali oni jogurt, pil to ali neko drugo pijačo, odporen, da mu noben bacil ne bo prišel do živega. Toda ali lahko verjamemo tem zagotovilom? Poleg tega je vsak človek, torej tudi vsak otrok, samosvoj, njegovo telo se morda odziva drugače kot telo njegovega vrstnika. Zato je pomembno, da starši svojega otroka poznajo, da vedo, za kaj je občutljiv.
Otroke bomo najbolje zavarovali tako, da jih naučimo osebne higiene. Danes lahko povsod vidimo otroke, ki kihajo in kašljajo, pa si ne dajo roke pred usta. Tudi higiena rok je pomanjkljiva. Res je, če tega ne poznajo njihovi starši, ne moremo pričakovati, da bodo otroci bolje poznali pravila zdravega življenja. A ne obupujmo, otroci se veliko naučijo drug od drugega in potem učijo še starše doma. To, da otroke naučimo umivati roke, je, verjemite, vsaj toliko pomembno, kot da znajo reči prosim in hvala. Druga varovalka za otrokovo zdravje je redno uživanje svežega sadja in zelenjave. Marsikateri otrok sadja ali zelenjave sploh ne je, ker ju tudi njegovi starši ne jedo. Pomembno je, da odtlej, ko dojenček začne dobivati »trdno« hrano, dobiva tudi zelenjavo in sadje. Če sami tega niste vajeni jesti, je to čas, da se navadite, saj vam bo samo koristilo. Hkrati se bo otrok te hrane navadil in se bo, ko bo večji in v vrtcu med vrstniki, zmrdoval morda le nad eno vrsto zelenjave (na primer brokolija in brstičnega ohrovta ter špinače nekaj otrok izrazito ne mara) ali sadja. Če so otroci sadja vajeni, ga imajo vse življenje zelo radi.
Sadje in zelenjava sta naravni vir mineralov in vitaminov, ki močno vplivajo na delovanje imunskega sistema. Pozimi, ko ni svežega sadja z naših sadovnjakov in vrtov, je primerno, da otrok dobiva tudi kakšen prehranski dodatek. Vendar dobro preglejte sestavo tega dodatka, da zares vsebuje vse vitamine in minerale, ki jih organizem potrebuje. Pomembno je tudi, da dobi otrok dovolj kakovostnih maščob. Brez njih se nekateri vitamini ne morejo absorbirati. V prehrano vključite zdrava olja, predvsem olivno in morda bučno, kar se mesa tiče, pa se poskusite navaditi na ribe. Za izboljšanje tako otrokovega imunskega sistema kot imunskega sistema odraslih je zelo pomembno gibanje na svežem zraku. Poskusite iti vsak dan z otrokom vsaj za pol ure na sprehod. Če ne morete vsak dan, pa vsakič, ko lahko. Pomembno je tudi, da otrok dovolj spi. Neprespan otrok, ki zvečer predolgo strmi v televizijski zaslon, bo hitreje zbolel kot tisti, ki se ponoči dobro naspi.

Narava daje najboljša zdravila

Kadar želimo pomagati otrokovemu imunskemu sistemu, posezimo po čim naravnejših stvareh, tudi tistih, ki jih je s pomočjo narave naredil človek. Odlični so vsi čebelji izdelki, pa tudi prehranska dopolnila in zdravila iz rastlin. Pri prehranskih dopolnilih pa moramo vedeti, da nekatera skoraj nič ne koristijo (vam pa zanje iz denarnice izvabijo evre), medtem ko so druga zapostavljena, ker proizvajalci nimajo denarja za oglaševanje. Prvo pravilo je torej, da ne nasedamo reklamam. Zagotovilo, da je neko prehransko dopolnilo zares kakovostno, je lahko to, da je registrirano kot zdravilo. V tem primeru mora namreč proizvajalec tako kot za zdravila, pridobljena s kemičnimi postopki, učinkovanje dokazati z raziskavami. Za registracijo rastlinskega zdravila namreč veljajo povsem enaka pravila kot za registracijo sinteznega zdravila. Kadar izbiramo, se zanašamo tudi na izkušnje. Nekateri izdelki so na trgu  in v uporabi že nekaj desetletij.

Hrana, ki krepi imunski sistem

Če na spletu pogledate, kaj prehranski strokovnjaki priporočajo za krepitev imunskega sistema, boste naleteli na večinoma enake sezname. Med prvimi na njih je sveže sadje, kar trenutno velja predvsem za citruse: pomaranče, mandarine, klementine (in kar je še sadežev iz te družine), limone, grenivke vseh vrst, tudi pomelo. Za boljše delovanje obrambnega sistema so dobre jagode vseh vrst. Ker svežih trenutno ni na voljo (za tiste iz rastlinjakov pa je vprašanje, ali vsebujejo dovolj koristnih snovi – še posebej če upoštevate njihovo ceno), lahko uporabite zamrznjeno jagodičevje. Iz jagod, malin, robid ali mešanice gozdnih sadežev lahko naredite gosti sok, vendar mu ne dodajajte mleka ali mlečnih izdelkov pa tudi ne sladkorja. Edino, kar lahko dodate temu napitku, je nekaj medu.
Med zelenjavo sta posebej priporočljiva brokoli in korenje. Med pijačami pa je najboljši zeleni čaj. Tudi pri njem za sladilo uporabite med.

Matični mleček
Za imunski sistem so priporočljivi vsi  čebelji izdelki. Med najboljšimi, kar jih lahko dajemo otrokom v času, ko po zraku krožijo številni bacili, pa je zagotovo matični mleček. Z njim čebele dojilje hranijo čebelo matico. Matični mleček izločajo čebele dojilje iz žlez tik ob možganih. Izločajo ga samo, kadar to potrebuje čebela matica, se pravi čebelja kraljica. Matičnega mlečka tudi ne shranjujejo. Danes čebelarji poznajo poseben način, s katerim spodbujajo čebele, da izločajo več matičnega mlečka. Ta vsebuje veliko pomembnih vitaminov in  mineralov (16 vitaminov in 16 mineralov), toda med najpomembnejše sestavine sodijo 10-hidroksidecenska kislina (10 HDA) in nekaj encimov. 10-HDA v naravi najdemo izključno le v matičnem mlečku. Posebej je pomembna zato, ker spodbuja delovanje imunskega sistema in vpliva na izboljšanje stanja organizma v celoti. V raziskavah so ugotovili, da da matični mleček človeku (seveda tudi otroku) več energije, da se hitreje pozdravi, da ima bolnik manj težav z alergijami, glavoboli, bolečinami. Zato sodi matični mleček (dobimo ga v obliki kapsul ali posebnih vial, majhnih epruvet) zagotovo med prehranska dopolnila, ki bodo otroku pomagala k boljšemu delovanju imunskega sistema.