Zelo težko je vnaprej napovedati, kakšen bo odziv sorojenca, ko pride v družino nov družinski član, saj na to vplivajo številni dejavniki:
– starost bratca ali sestrice,
– kakovost njegove navezanosti na starše,
– njegove osebnostne značilnosti,
– število otrok v družini …

Ljubosumje med sorojenci je popolnoma normalno

Povsem normalno je, da otrok mamice in očka ne želi deliti z nikomer (sploh ne prvi). Staršem, ki pričakujejo drugega otroka, priporočam, da se tega čimprej zavejo in se pripravijo z veliko potrpežljivosti in taktičnosti. Od otroka nikar ne pričakujte razumevanja, da kar naenkrat ni več v središču pozornosti, saj mu s tem delate krivico in mu škodujete. Odleže jim, če čutijo, da so slišani in da se odzivate tudi na najmanjše, za vas »banalne« potrebe. Spontano in sproščeno jih vključite v nov način življenja in tudi otroci se bodo ob vas odzvali spontano in sproščeno. Občutek, da se jih razveselite (tudi, ko ste utrujeni) in so vedno dobrodošli, jih bo precej odvrnil od ljubosumja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Izogibajte se praznim obljubam

Otroci ne marajo besedičenja in praznih obljub. To jih boli, razbesni in daje občutek negotovosti. Pomembno je, da ste do otroka iskreni in realni. Čim več se pogovarjajte, polnite njegovo domišljijo s pozitivnimi vsebinami in bodite pozorni na to, da mu ne boste obljubljali, da se ne bo nič spremenilo. 

Manjša razlika v letih pomeni manj ljubosumja

Pri otrocih, pri katerih je manjša razlika v letih, se opaža bistveno manj ljubosumja, saj starejši prihoda novega družinskega člana še ne dojame kot grožnje po pomanjkanju pozornosti. Otroka sta ponavadi tudi bolj povezana, se rada skupaj igrata, hitreje napredujeta, če je razlika v letih manjša. Posledično je tudi za starše lažje, saj je skrb zanje pogosto podobna.

Otroka je treba pohvaliti, kadar se vede ustrezno, je prijazen, deli svoje igrače, vključi bratca/sestrico v igro, mu ponudi pomoč oziroma se v družbi postavi v njegov bran. Tako se bo otrok naučil, kakšno vedenje je socialno zaželeno in kakšno vedenje je neustrezno. Te veščine bo lahko kasneje v življenju uporabil, ko si bo moral najti svoje mesto v širši družbi (v vrtcu, v šoli, na delovnem mestu …).

Pomembno je, da starši sproti rešujejo nesoglasja med otroki. Nerazrešene stvari v otroštvu lahko nezavedno vodijo v trenja v odraslem obdobju. Ta pojav pri svojem terapevtskem delu pogosto opažam, čeprav je mnogokrat že pozno. Nerazrešene stvari iz otroštva se pri odraslih pogosto odražajo v obliki zamer, tožb na sodišču, zapletih pri dedovanju …

Kaj lahko še naredite?

Trudite se biti dober zgled otrokom.

Bodite velikodušni s pohvalami, spodbujanjem in iskanjem pozitivnega v njih.
Bodite pozorni na to, kakšna klima je v vajinih medsebojnih odnosih. 
Sproti učite otroke veščin razreševanja nesoglasij brez vaše pomoči, naučite jih mediacije.