Eden najbolj znanih nemških učiteljev joge, Patrick Broome, je doktor psihologije, ki je na svoji poklicni poti največ časa posvetil raziskovanju vprašanja, kako naše razmišljanje vpliva na naše vedenje in dojemanje sveta. Po njegovem je potek našega življenja odvisen od našega dojemanja. »To, kar mislimo o sebi in drugih, vpliva na naše obnašanje oziroma vedenje. Nikoli ni situacija ali dogodek tisti, ki nas vznemiri, temveč so naši odzivi in občutki vedno odvisni od našega dojemanja dogodka, tega, kako si ga razlagamo. Ne vznemiri nas ščurek, iz tira nas spravijo naše misli o njem. Nekaterim se zdijo grozni in ogabni, medtem ko koga drugega ne zanimajo in ostane ravnodušen. Naše razmišljanje pa lahko s psihoterapijo ali jogo spremenimo in tako odpravimo marsikateri problem.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Svoboda in odrešitev! Med jogo in psihologijo ni velike razlike, je prepričan. »Menim, da je joga najuspešnejša oblika psihoterapije na svetu! Ne gre samo za poduhovljenost, kot bi morda kdo mislil, ali zgolj za gimnastiko, temveč za celoto, ki jo predstavljajo jogijske vaje tako za naše telo kot duha. Z jogo pridobimo umsko in telesno moč, se sprostimo, umirimo, postanemo iskreni, skoncentrirani, osredotočeni, vsak dan bolje spoznavamo sami sebe in začnemo skrbeti tudi za druge, ne samo zase. Joga nam ponuja svobodo in odrešitev. To bo občutil vsak, ki vsakodnevno oziroma redno vadi jogo, to vam zagotavljam!« Bo že držalo, če tako pravi doktor psihologije. A Broome se je ob tej opazki le nasmehnil: »Ni treba verjeti meni, verjemite 2000-letni praksi, ki to dokazuje!«

Nemški politiki se pri njem učijo joge. Če lahko joga v posamezniku spodbudi čut za soljudi, ali ne bi bilo čudovito, če bi jo v svoj vsakdan vključili tudi politiki? Patrick Broome je pritrdil temu razmišljanju in nam zaupal, da se nekateri nemški politiki res pri njem učijo joge. »Sicer pa, če bi čisto vsi politiki vadili jogo, bi to popolnoma spremenilo svet! Ne bi bil več tako egoističen, odločitve se ne bi več sprejemale glede na interese posameznikov, ljudje (ne samo politiki) bi delovali z ljubeznijo in skrbnostjo ne le do sebe, temveč tudi do soljudi in sveta nasploh,« je povedal. »Čeprav sem po eni strani nadvse hvaležen za življenje, ki ga živim v naši družbi, po drugi strani postanem zelo žalosten, kadar vidim, kako ljudje ravnajo drug z drugim, kako ravnamo z okoljem in drugimi živimi bitji. Sam delam tisto, kar pač lahko storim, da pripomorem k temu, da svet postane lepši in boljši. Kot pravi Gandi, postani sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Če že ne morem ljubiti in sprejemati mnenja vseh, se trudim biti vsaj sočuten in sprejemati raznolikost.«

V Sloveniji sem začutil dobro energijo. V zadnjih petdesetih letih se je razvilo precej oblik oziroma zvrsti joge, a naj tu omenimo le jogo jivamukti, pri kateri ljudje preizkušajo položaje, ki se jih bojijo oziroma so zanje stresni, in se tako z vadbo naučijo soočati s svojim strahom in ga premagovati. To vrsto joge (jiva pomeni duša, mukti pa odrešitev) je Broome iz New Yorka prepeljal v Evropo, kjer je zanjo veliko zanimanja. »Tu nista v ospredju zgolj dobro fizično počutje in skrb za lastno zdravje, gre tudi za doseganje samouresničitve, za vaje, katerih namen je, da posameznika učvrstijo oziroma utrdijo, da postane duhovni aktivist. To pomeni, da gre posameznik v svet in ga poskusi spremeniti na bolje, namesto da pasivno in nemočno spremlja, kaj se dogaja.« Tudi v Sloveniji je bilo na delavnici joge jivamukti veliko zanimanja, vprašanj in pohval. »V Sloveniji sem začutil dobro energijo.«

Ko spoznamo same sebe, postanemo neustrašni. Joga nas uči, kako ravnati ob problemih, s katerimi se srečujemo v življenju, tako da prepoznamo svoje reakcije na stresne situacije. Ko jih enkrat prepoznamo, jih lahko začnemo počasi spreminjati. To ne pomeni, da se problemi ne bodo več pojavljali, ampak da se bomo z njimi znali soočati. Broome je ob tem omenil misel, ki jo je na svojem predavanju nekoč delil Radanathan Svami (menih, priznan vedski učenjak in učitelj joge bhakti), ki pravi, da postanemo neustrašni v trenutku, ko spoznamo samega sebe. »Spoznati samega sebe pomeni naučiti se tega, kaj resnično mislimo o sebi in o drugih. Čeprav so nam starši z vzgojo želeli najboljše, so nam s svojo prisotnostjo dajali zgled za naše obnašanje, razmišljanje, ki smo ga do neke mere zagotovo prevzeli. Zaradi tega se morda obnašamo in na nekatere situacije reagiramo podobno kot naši starši, kar pa ne pomeni, da smo po svoji naravi dejansko takšni. V resnici morda ne razmišljamo ali čutimo tako. A tega ne bomo nikdar vedeli, če se vsaj ne poskušamo dejansko spoznati, spoznati svojih želja, svojih resničnih čustev, ciljev in razmišljanja.«