Kaj pomeni beseda pozitiven? V običajnem ljudskem jeziku besedo razumemo kot nekaj dobrega, rastočega in donosnega. Negativnost pa obratno, kot nerganje, nastrojenost, dvom, strah, škodoželjnost ali sovraštvo. Mnogo ljudi se danes trudi uveljaviti sebe in svoje delovanje skozi mantro pozitivnega mišljenja. Ta mantra poteka nekako takole: skušaj misliti dobre misli, govoriti dobronamerne besede in tvoje počutje bo boljše. Ko govorimo o težavah, po mantri pozitivnega mišljenja besedo težava zamenjamo z besedo izziv. Resda se nam na psihološki ravni lahko zgodi, da se prepričamo in si vlijemo pogum, ko na problem pogledamo kot na izziv. A težava je v tem, da smo ljudje kompleksna bitja in da tako enostavno misliti dobro ne gre, zlasti če so v nas slabe slutnje, jeza ali potlačene frustracije, ki nam podzavestno vzbujajo odpor do pozitivnega in dobrega. Če želimo, da nam mantra pozitivnega uspe, je dobro poznati nekaj načel, o katerih pišemo v nadaljevanju.

Naša namera, da postanemo pozitivno misleči ljudje

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Sonja Javornik v vlogi kupida: Kljub slabim izkušnjam verjame v ljubezen

Vloga svetovalke v oddaji Poroka na prvi pogled je Sonji Javornik pisana na kožo. Novinarka, pisateljica in predavateljica je namreč med svojimi prijatelji znana kot izredno intuitivna, neposredna in dobronamerna oseba, h kateri se mnogokrat zatečejo po nasvet in pogovor.

Zelo pomembno je, da se zavedamo, da smo ljudje bitja navad, kar ne velja samo za osnovne potrebe in prostočasne dejavnosti, ki jih pogosto preživljamo iz navade. Ljudje smo bitja navad tudi na področjih, kot so čustvovanje, odzivanje in ukrepanje: navada je, da se odzovemo bučno ali da se umaknemo vase. Prav tako se navadimo ljudi ogovarjati na določen način; privadimo se jezika in bogastva besed, načina razmišljanja in delovanja, kar na koncu postane naš vsakdan – situacija, v kateri smo v tem trenutku, je posledica naših prepričanj, navad, odločitev; sami sebe torej vsakodnevno ustvarjamo s pomočjo navad. Ko se odločimo postati pozitivno misleči ljudje, je pomembno, da se vprašamo, zakaj to želimo. Če vidimo prijatelja, ki si je opomogel tako finančno kot čustveno zaradi nove navade pozitivnega mišljenja in zdaj sami želimo preizkusiti to mantro, v tem ni nič slabega. Če je naša odločitev povezana zgolj z željo po rezultatu, mantra pozitivnega ne bo delovala. Poleg želje po rezultatu se moramo zavedati boja, ki ga bomo borili s seboj: da prevzgojimo miselne navade in čustvene vzorce, moramo delovati vztrajno in trdno. Saj veste, misli in čustva so prav tako navada. Veliko ljudi poskusi s skrivnostjo pozitivnega in kmalu obupajo. Misli imajo moč, in to veliko večjo, kot smo morda pripravljeni priznati – a ko se zgodi priznanje in spoznanje, da je moč misli izredna ter obvladovanje misli še težja naloga, pridobimo spoštovanje do novega načina življenja, ki mu rečemo pozitivno – in projekt pozitivnega vzamemo zares.

Pozitivnost kot umik zdravi kritiki uma in emocij

Zgodi pa se tudi, da ljudje mantro pozitivnega sestavijo nekako takole. Ugotovijo, da slabe misli škodujejo njihovemu zdravju in odnosom z ljudmi, zato nekako izračunajo, kaj je bolj udobno in kaj je bolj prijetno. In formula se zaključi s povzetkom, ki pravi, da ni dobro, da se ljudem zamerimo, še manj je dobro, da imamo lastno mnenje. Najbolje je, da se perečih tem ne dotikamo, da smo do vseh ljubeznivi in tako lahko dosežemo veliko: prijetne urice s prijatelji, dobre odnose v službi, s strankami … In magija pozitivnega postane slepa ulica ugajanja in sebičnosti. "Zakaj bi se jezil in bremenil sebe? Rajši bom moje uvide povedal sodelavcu; on je hitre jeze, ne bo zdržal moje tožbe in bo namesto mene bojeval boj." Takšnemu vedenju lahko rečemo hipokrizija ali ljudska diplomacija, in takšno mišljenje ni pozitivno, pač pa oportunistično in šibko. Takim ljudem v slovenskem jeziku rečemo slabiči.

Prava magija pozitivnega mišljenja

Prava moč dobronamernega mišljenja se skriva v malenkostih, na katere rezultata željni posameznik hitro pozabi. Prva velika beseda je iskrenost; naša psiha ni narejena tako, da bi dovoljevala varanja. Naši možgani, podzavest, posnamejo vse vidike naših odločitev, monologov, dilem in končnih odločitev, ki v naša življenja prinesejo posledice. Iskrenost je za moč pozitivnega ključnega pomena; naš namen, da postanemo pozitivno misleči ljudje, se mora uskladiti z našim globljim bistvom. Dobro misliti pomeni tudi dobro želeti, a na iskren, in ne zaigran način. Sledi samorefleksija, torej samoopazovanje, ko sami sebe opazujemo, kako delujemo in s kakšnim namenom. Takšen način delovanja je malo bolj zahteven kot zgolj posnemanje in igranje dobrega. Človek mora s seboj najti stik, sicer izgubi tudi materialno varnost, ki je za mnoge najpomembnejša. Želja po spremembi kot zadnja lastnost, ki jo obravnavamo, je želja po spremembi sebe, lastnih odzivov in želja.

Ignoranca kot blagoslov

Družbeni angažma, torej interes ljudi, da skrbijo za svoje okolje, za lokalno območje, kjer prebivajo, za soljudi, s katerimi živijo ali so z njimi v bližini, je tema, ki postaja vse bolj aktualna. Zakaj ljudje nočejo brati in misliti pretekle zgodovine? Zato ker je to sila neudobno, razmišljati o pokolih in nasilju ter vladavini zla. Veliko bolj udobno je posedati na kavah v razpravah brez vrednosti, iskati najlažje poti za dosego cilja in misliti pozitivno. Ignoranca je blagoslov je naslov odličnega filma. Ignoranca ne boli, se ne ozira na nikogar, v svoji omejeni vednosti je brezskrbna. Številni magijo pozitivnega mišljenja razumejo kot ignoranco in zapiranje lastne človeškosti v minljive forme, ki, kot nas uči zgodovina, vedno izgubijo tako vsebino kot obliko.