Ker nimamo predhodnih izkušenj z materinstvom, hkrati pa je lahko hormonsko stanje v telesu med nosečnostjo in v zgodnjem materinstvu zelo turbulentno, se nosečnice pogosto ujamejo v vrtinec čustev, strahov, obupa in panike. Če jih poskušajo potisniti pod preprogo, se prej ali slej vrnejo v hujši obliki. Če jih poskušajo obvladati z razumom, pa se zapletejo v plaz misli, ki jih spravijo v začarani krog.
Na taki psihični podlagi dnevno potekajo situacije, ki materam predstavljajo izziv in v katerih se je treba hipno odzvati. Recimo če je dojenček sit, previt, zdrav in naspan, a začne jokati v nepravem trenutku in na nepravem kraju, na primer v trgovini. Najprej ga seveda skušate potolažiti, a vam ne uspe. Uvidite, da želi od vas nekaj, kar je v tem trenutku popolnoma nemogoče, recimo plazenje po tleh. Kaj storite? Ali vas zgrabi panika ali se pomirite, postanete in se mirno odločite, kako boste ravnali? Slednjega pristopa uči čuječe materinstvo.

Znanstveni temelji

Mama kot ustvarjalka otrokove prve vezi s svetom oblikuje okolje za dojenčkov mentalni in čustveni razvoj. Psihologinja Margaret S. Mahler je odkrila, da poleg dejanskega rojstva dojenčka poznamo tudi njegovo 'psihološko rojstvo'. Psihološko rojstvo pomeni, da postane neodvisni posameznik, ki razume in se zaveda svojega obstoja. To se običajno zgodi v tretjem letu starosti, kar odražajo tudi otrokovi jezikovni vzorci.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vse kar morate vedeti o uporabi glicerina za lepoto in zdravje

Ste že slišali za glicerin? Gre za vsestransko in naravno sestavino, ki ima številne koristi za lepoto in zdravje.

Normalni razvoj po dejanskem rojstvu pa vodi iz faze, ko se dojenček na okolje sploh ne odziva, v fazo simbioze (do približno desetega meseca). Dojenček je med tem tesno navezan na mamo, ki zadovolji vse njegove potrebe. Mama poskrbi, da je sit, ga previje, preverja, da mu je dovolj toplo in udobno ter so zadovoljene vse njegove potrebe …

Najnovejše znanstvene študije kažejo, da so dojenčki v desetih sekundah sposobni zaznati, v kakšnem čustvenem stanju je mama. Čustvena stabilnost mame zato predstavlja dojenčkov celotni svet: ko je mama mirna, se počuti varnega in sprejetega. Mama torej s svojo mirnostjo ustvarja optimalno okolje za otrokov zdrav mentalni in čustveni razvoj. Če se mama na dojenčkovo nemoč odziva stresno, pa okrepi dojenčkov strah in stisko – in tako se sklene začarani krog.

Zdrava podpora in mamina čustvena stabilnost (da na primer ni preveč zaščitniška, ker jo je strah za otroka) torej pomembno določata, koliko si bo otrok pozneje (v šoli in življenju) drznil poskušati. V tretjem letu življenja otrok doseže psihološko rojstvo, njegova mama pa je do tedaj s svojimi odzivi že postavila temelje za otrokov občutek samozavesti, varnosti in sprejetosti. Na svojih najzgodnejših izkušnjah pa malček nadaljuje zastavljeni mentalni in čustveni razvoj.

Kaj je čuječe materinstvo in starševstvo?

V vsakdanjem življenju pa se pogosto vrstijo situacije kot zgornja, v katerih mama težko ostaja mirna in zbrana, saj se mora dnevno prilagajati novim in novim okoliščinam, zlasti v prvem letu. Zato je dobra naložba, če se na to začne pripravljati že v nosečnosti – ter takšno 'sporočilo' oddaja tudi otroku. Prav zato so Američani razvili osemtedenski program čuječega materinstva.

Gre za učenje vzpostavljanja/ohranjanja čustvene stabilnosti v vseh položajih, kljub vzponom in padcem, ki jih prinaša materinstvo. Ko okrepimo materino stabilnost, se na otroka prenaša umirjenost, hkrati pa njen odziv temelji na produktivnih odločitvah in tehtanju možnosti, ne pa na paniki, strahu, jezi ali drugih negativnih čustvih. In ko daje mama občutek samozavesti in odločnosti in moči, se tudi otrokovo vedenje ne stopnjuje več prek vseh meja, saj mama trdno drži vajeti in nadzoruje položaj. Mama zna zaznati trenutni položaj in ravnati v skladu z okoliščinami in svojimi cilji, ki si jih je postavila kot mama.

Avtorica knjige o čuječem materinstvu (ki je prevedena tudi v slovenščino), klinična psihologinja dr. Cassanda Vieten, se pri svojem delu osredotoča na pristope za doseganje čustvenega ravnotežja. V Sloveniji se s tem ukvarja Janja Bone, ki je končala študij delovne terapije in valdorfske zdravilne pedagogike. K čuječemu materinstvu je pristopila, ko je postala babica in se prepričala o koristih, ki jih prinaša koncept čuječnosti.

"Ko usvojite čuječnost, se boste lahko tako tudi v najbolj stresnih situacijah odzivali umirjeno in zbrano, ne bodo vas 'odnesla' negativna čustva, s tem pa boste prijaznejši tudi do svojega malčka," pojasnjuje Janja Bone.

"Najprej se morate naučiti osredotočiti na izkušnjo tukaj in zdaj, se zavedati svojega notranjega čustvenega in miselnega stanja, telesnih občutkov in zunanjih okoliščin. Ne presojate jih, samo ozavestite, brez označevanja z dobro ali slabo," pojasnjuje.

In kako nam vse to lahko pomaga v življenju? Britanske študije so potrdile, da čuječnost pomaga odraslim premagovati stres in izboljšuje počutje, zmanjšuje tesnobo in depresijo, posledično pa tudi izboljšuje odnose. Materam in nosečnicam pa seveda čuječnost pomaga ustvariti optimalno okolje za otrokov razvoj.