Otroci iz večjezičnih družin so pri usvajanju znanja tujega jezika v veliki prednosti. Pouk se začne že v maternici, kjer seveda slišijo oba jezika – tako skozi pogovor kot tudi skozi pesmice in pravljice. Izobraževanje in srkanje znanja se seveda nadaljuje tudi pozneje – znanstveno je dokazano, da so otroci najbolj vodljivi in učljivi v prvih šestih letih življenja, ko jih lahko naučimo tako rekoč vsega.

Otroci tako govorijo slovensko z enim staršem in z drugim staršem njegov/njen materni jezik. In tako kot se otrok uči tujega jezika s pomočjo tujegovorečega starša, se hkrati ta isti starš uči slovenskega jezika. Prav neverjetno pa je opazovati, s kakšno lahkoto se otroci učijo, govorijo in pozneje tudi berejo ter v trenutku preklapljajo med jeziki. Zdaj slovenščina, naslednji hip je to lahko ruščina, francoščina, nizozemščina, slovaščina, nemščina, angleščina …

Pri vsem tem je seveda pomembno, da otroci (in starši) obvladajo tudi jezik države, v kateri živijo, starši pa so tako pogosto tudi pred dilemo, kateri jezik naj bo glavni doma. Dilema je toliko večja, če gre za družino, kjer oba starša prihajata iz druge države in imata tudi sama težave pri govorjenju jezika države, v kateri živijo. Takrat se potem največkrat doma uporablja materni jezik, imajo pa otroci pogosto težave pri medvrstniški komunikaciji.

Kako otroka učiti tujega jezika?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Otroci so v svoji naravi zelo radovedni, in če bo v njihovi okolici nekdo govoril tuj jezik, jih bo zanimalo več. Veliko bo odnesel že tako, da se bo z otrokom, ki tuj jezik obvlada, družil in igral. Tako bo spoznal besede in izraze za igrače, stvari, predmete in pojme, ki jih vsak dan opaža. Za naslednje korake nam je seveda lahko v pomoč internet, televizija, ki v zadnjih letih ponuja pester nabor programov (tudi otroških) v različnih 'svetovnih' jezikih, literatura (pri otrokovih starših si recimo izposodimo kakšno dobro znano pravljico v tujem jeziku) in navsezadnje jezikovni tečaji. Te tečaje pogosto vodijo kar starši (ali pa njihovi znanci) otroka, s katerimi delamo prve korake, in tu gre za (mlajšim) otrokom prilagojene tečaje, ki potekajo predvsem skozi igro in s pomočjo katerih se otroci 'utapljajo' v čudovitih globinah tujega jezika.

Veliko bo pomagalo, če bomo plašnice odvrgli tudi starši in se z njimi učili tudi mi ter jim za nameček odprli še vrata v tujo kulturo, jih poučili o navadah, prehrani, ljudski glasbi in plesu, saj bodo otroci s tem spoznali ne le jezik, temveč tudi državo in kulturo.

Večjezična prihodnost

Mnoge starše še vedno čudi ideja ministrstva, da bi v prvi triletki osnovne šole ukinili učenje prvega tujega jezika, a po drugi strani mnoge šole (in tudi vrtci) že ponujajo začetne tečaje učenja nemščine, španščine, nekateri celo arabščine in kitajščine.

Pri teh bolj kompleksnih jezikih je poleg govorjenja in razumevanja treba upoštevati še branje in poznavanje posebnih črk. Otrokom, ki kakšen tuj jezik že znajo, bo zagotovo veliko lažje učenje še kakšnega (ali več) tujih jezikov in v najboljšem primeru lahko tak otrok že do konca osnovne šole govori in razume tri tuje jezike.

Učenje tujega jezika je za otroka lahko naraven proces komunikacije z enim od staršev, v prvih letih je zagotovo igra in pozneje postane celostno izobraževanje, ki pogosto ne vključuje le učenja jezika. In čeprav so jezikovni tečaji, k obiskovanju katerih je otrok lahko prisiljen v poznejših letih, lahko zelo dragi in časovno obvezujoči, je znanje vsakega tujega jezika izjemna naložba v otrokovo prihodnost.

Mnenje strokovnjaka (odgovarja Sandra Sešek Brajko, direktorica dvojezičnega vrtca Moje sanje)

Kakšne so prednosti in kakšne slabosti zgodnjega učenja tujih jezikov?

Zgodnje učenje tujih jezikov je nedvomno prednost, saj lahko dvojezična vzgoja otroku ponudi bogato, stimulativno okolje. Ključna v tem pogledu so predvsem predšolska leta, v katerih otrok sočasno usvaja dva jezika, seveda s tempom, prilagojenem njegovemu razvoju. V zgodnjem otroštvu otroci vsrkavajo spodbude iz okolja brez posebnega napora, skozi vsakdan, druženje, igro. Ko se otroci zavedo, da obstaja več kot ena beseda za vsako stvar, ter razločijo tudi različne pomenske odtenke, se njihov um raztegne v nove dimenzije. To daje otrokom večjo možgansko prožnost in ustvarjalnost, saj jim ponudi dve okni, skozi kateri gledajo na svet. Ko govorimo o strokovnem, pravilno vodenem in celostnem pristopu k učenju tujih jezikov, slabosti zgodnjega učenja jezikov pravzaprav lahko izključimo. Tem se izognemo tako, da otroku postavimo jasna pravila, da učenja tujega jezika ne predstavimo kot 'prisilo' ter da s preudarno kombinacijo učnega programa ustvarimo okolje, v katerem otrok uživa, se zabava, raziskuje, hkrati pa se uči stvari, ki mu koristijo.

Kako se lotiti učenja tujih jezikov z otrokom, če ga sami ne znamo?

Učimo se skupaj z otrokom. Če je učenje jezika prilagojeno razumevanju otroka, naj nas ne bo strah prevzeti vloge 'učenca' in nadgraditi svojega znanja. Starost pri učenju jezika ni nobena ovira, čeprav je učenje v zgodnjih letih veliko bolj intuitivno in zahteva manj miselnega 'napora'. Otroka veliko sprašujmo, spodbujajmo in tudi pohvalimo.

Kdaj priporočate začetek učenja tujega jezika (v primeru enojezične družine) in kako?

Pri učenju tujih jezikov bi lahko rekli – čim prej, tem bolje. Učenje jezika v predšolski dobi je samo en vidik razvoja malčkov. Otroka je treba obravnavati kot celoto. Iz izkušenj na podlagi večletnega dela z vrtčevskimi otroki lahko rečem, da pri učenju tujega jezika dosegamo najboljše rezultate, če hkrati spodbujamo otrokov fizični, čustveni, inteligenčni, družbeni in socialni razvoj.

Ali je za otroka lažje, da se uči 'sorodnih' jezikov, ali da se preprosto loti jezika, ki ga zanima?

Otroci so zelo odprti. Zanima jih praktično vse, če jim novo znanje in proces učenja le uspemo prikazati kot nekaj zabavnega, zanimivega. Otroci v zgodnjih, predšolskih letih kar vsrkavajo spodbude iz okolja – kar velja tako za učenje jezikov kot tudi vse ostale veščine, ki jim lahko koristijo pozneje v življenju. Prav zato v našem vrtcu ne dajemo poudarka le dvojezični vzgoji, temveč tudi vsem ostalim vidikom, ki so pomembni za celostni razvoj otroka – od športa, glasbe, izražanja, odnosa do narave itd.