Selfi je postal prava subkultura s tako močnim vplivom, da že plaši mnoge psihologe. Opozarjajo namreč, da lahko na videz nedolžno nenehno fotografiranje samega sebe postane nevarno za vaše psihično zdravje. Selfi se namreč že začenja povezovati z nekaterimi nevarnimi duševnimi motnjami.

O tem, da je selfi kulturo mogoče povezovati z narcisizmom in slabo samopodobo, se je že veliko govorilo in pisalo. Predvsem je šlo za laične ocene tistih, ki tovrstnega početja niso odobravali. Ko so se pojavili primeri in posledice odvisnosti od fotografiranja samega sebe in so psihologi že začeli opozarjati na nevarnosti, ki jih prinaša, so se pojavila tudi prva ugibanja, kdaj se bo takšno početje označilo kot neke vrste psihično motnjo. Čeprav so se na spletu pojavili mnogi prispevki o tem, kako je selfi že kategoriziran kot psihična motnja, je treba na prvem mestu poudariti, da za zdaj (in še kar za nekaj časa) še ne bomo mogli reči, da ima nekdo, ki veliko fotografira samega sebe, psihične težave, vsekakor pa prav tako ne moremo zanemariti dejstva, opozarjajo psihologi, da ta trend sodobni družbi, ki je psihično veliko manj stabilna, ne dela nobene usluge.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Selfitis

Nedavno je po spletu zaokrožila vest, da je ameriško psihiatrično združenje sprejelo odločitev, da fotografiranje samega sebe razglasi za psihično motnjo. Selfitis, kot naj bi se imenovala, naj bi bil definiran kot obsesivno-kompulzivno fotografiranje samega sebe in objavljanje teh fotografij na družbenem omrežju, vse to pa naj bi počeli zaradi pomanjkanja samozavesti in zapolnjevanja intimne vrzeli. Obstajale naj bi tri stopnje te motnje: mejni, akutni in kronični selfitis, ki temeljijo na pogostosti snemanja selfijev. Preden se prestrašite, naj vas pomirimo, da ta vest ni bila resnična. Šlo je za neke vrste preizkus, parodijo, ki pa so ji mnogi brez težav verjeli, kar jasno razkriva, da se selfi v današnji družbi razume kot nekaj negativnega, škodljivega in predvsem povezanega s psihično nestabilnostjo.

Resnična problematika selfijev

Obstoj selfitisa so strokovnjaki takoj zanikali, prav tako so opozorili, da za kaj podobnega še dolgo ne bomo slišali, saj je za kategorizacijo določene bolezni potrebnih več let študij, raziskav in nespornih kliničnih dokazov. Kljub temu pa se psihologi strinjajo, da prav tako ne smemo povsem odpisati nevarnosti, ki jo selfi trend prinaša. Že kar nekaj časa namreč strokovnjaki vse glasneje opozarjajo na nevarnosti, ki jih selfi lahko povzroči, zlasti v družbi, kot je naša. Vse pogosteje se namreč srečujejo s posledicami, ki jih povzroči ali pa k njim pripomore fotografiranje samega sebe. Naša družba je namreč vse bolj narcistično in individualistično usmerjena. Deluje po načelu tržne logike, vse je zgolj blago, ki se prodaja in ki mora imeti najboljšo ceno. Zaradi vsega tega smo močno osredotočeni na zunanji videz in predstavitev, selfi kultura pa tej naši potrebi odlično zadostuje. Psihologi se srečujejo z vse več primeri narcistične osebnostne motnje, tudi če posamezniki za njo ne bolehajo, so v večini primerov precej narcistično usmerjeni. Vse to pa je pogojeno z nizko stopnjo samozavesti in slabo samopodobo. Ko vsemu temu dodamo še trend avtoportretiranja, je precej jasno, kje lahko nastane težava, če se kaj zalomi.