Za dober oziroma uspešen prenos informacij pa moramo znati ne le predati sporočilo, ampak tudi in predvsem poslušati. Morda se vam zdi poslušanje samoumevno, vendar še zdaleč ni. Gre namreč za veščino, ki se je moramo naučiti - prej ali slej, če želimo imeti zdrave in uspešne odnose.

O poslušanju

  Ali ste vedeli, da ljudje v budnem stanju kar 75 odstotkov časa namenimo komuniciranju, od tega pa 40 odstotkov časa poslušamo? Sogovornika večinoma poslušamo le s 25-odstotno koncentracijo, zato 75 odstotkov informacij pozabimo, narobe razumemo ali pa jih »priredimo« po svoje.

Dejstvo je, da večina ljudi težko osredotočeno posluša sogovornika več kot minuto naenkrat, saj nam koncentracija hitro popusti. Sprva zato pozorno poslušamo, potem nam misli uhajajo drugam, nato pa smo spet zbrani in poslušamo.

Poslušanje ni odvisno le od našega sluha, temveč predvsem od možganov, ki se pri poslušanju osredotočajo na zvoke, ki jih najbolj pritegnejo, drugo pa ignorirajo.   

Kako poslušamo?

  Ali ste vedeli, da ljudje pravzaprav poslušamo s štirimi »ušesi«?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

  Prvo »uho« je osredotočeno na sogovornikovo osebnost oziroma na to, kdo je človek, s katerim se pogovarjamo, in kakšen je. Drugo posluša vsebino sporočila, tretje »uho« zanimata sogovornikov odnos in vedenje do nas, zadnje, četrto, pa se med pogovorom ukvarja s tem, kako naj reagiramo na prejeto sporočilo, kaj naj naredimo ali odgovorimo ter kako naj se vedemo do sogovornika. Kot poslušalci se običajno zavedamo le drugega »ušesa«, ki skrbi, da slišimo bistvo sporočila, ne zavedamo pa se, da nam pri celotnem dojemanju sporočila pomagajo tudi preostala tri »ušesa«. Kot sporočevalci pa se redko zavedamo, da poslušalec ne posluša le bistva naših besed, temveč je pozoren tudi na nas same in na naš odnos do njega.

Dobra komunikacija lahko reši vsak spor    

  Ste kdaj pomislili, koliko žalosti, jeze in drugih negativnih čustev ljudje zadržujemo v sebi, ne znamo pa jih sporočiti sogovorniku, torej partnerju, prijatelju ali nekomu, ki nas je prizadel? Morda je vaš odgovor, da vedno vse poveste - pa je to res? Ste prepričani, da vaš sogovornik res ve, kako čutite in kako se počutite? 

Drugo vprašanje, ki se zastavlja, pa je, ali ste prepričani, da znate poslušati in tudi slišati svojega sogovornika? To je namreč težava, zaradi katere je komunikacija otežena, posledično pa je ogrožen (partnerski) odnos. Težave in nesoglasja se namreč rešujejo z dialogom, tega pa brez zdrave komunikacije ne more biti.

Mnogi ljudje podcenjujejo moč komunikacije, zato se v dialogu, še posebej partnerskem, ne trudijo dovolj, s tem pa sporočajo drugi strani, da on/ona zanjo/zanj ni pomemben/pomembna. Predstavljajte si, da bi svojemu partnerju ali nekomu, ki vam veliko pomeni, rekli, da za vas ni pomemben. Nato pa se vprašajte, ali morda tega ne sporočate že s svojim načinom komunikacije.

Kakšen je dober poslušalec?

  Dober poslušalec zna poslušati in resnično sliši, kaj mu želi sogovornik povedati, bolj je naravnan na vsebino sporočila kot na način sporočanja, čeprav tudi slednji veliko pove o sporočevalcu.

Ali znamo poslušati, je delno odvisno tudi od tega, v kakšnem okolju smo živeli in odraščali. Če smo odraščali v družini, kjer sta se starša znala pogovarjati in se poslušati, med njima pa je vladalo spoštovanje, je večja verjetnost, da bomo tudi sami dobri poslušalci in sogovorniki. In nasprotno, če smo odraščali v okolju, kjer je bila komunikacija otežena, pretrgana, nezrela, ipd., če sta starša manipulirala drug z drugim ali če pogovorov sploh ni bilo, bomo verjetno sami v odnosih ravnali po enakem vzorcu. Poslušanje je zato veščina, ki se je je treba naučiti - prej ali slej.      

Poslušati moramo tudi s srcem

  Pri pogovoru je zelo pomembna poslušalčeva odprtost. Sogovornika moramo torej znati poslušati s srcem in z zanimanjem, saj bo le tako dobil občutek, da je za nas pomemben in da ga želimo razumeti. Posledično pa nam bo tudi (bolj) zaupal. Če česa ne razumete, ga vljudno vprašajte oziroma ga prosite za pojasnilo - tudi na ta način bo spoznal, da vam je komunikacija z njim pomembna. Pozorni bodite tudi na to, da sogovornika ne ocenjujete. To je še posebej pomembno, kadar vam oseba sporoča, kako čuti in se počuti.   

Bolje prej kot kasneje

  Poslušanje je pomembna veščina, ki je ključna za dobro komunikacijo in posledično tudi za dobre odnose, tako zasebne kot poslovne. Vsi starši pa si želimo, da bi bili naši otroci srečni in uspešni v življenju. Kako torej otroka naučiti poslušati?

Dober zgled

Otroci so opazovalci, ki se največ naučijo z zgledom staršev, zato se prve lekcije iz poslušanja in komunikacije naučijo že v primarni družini. Bodite pozorni na to, kako se pogovarjate s svojim partnerjem in z otroki, pa tudi z drugimi ljudmi okrog sebe. Otroci vas namreč ves čas opazujejo, tudi če vi tega ne opazite. Pazite na to, da boste vedno govorili z ljudmi umirjeno in spoštljivo, še posebej v konfliktnih situacijah. Ko poveste svoje, pa nikar ne »pozabite« prisluhniti svojemu sogovorniku, pogovor je namreč dialog, ne monolog.

Pogovarjajte se z otrokom

Pomembno je, da se z otrokom čim več pogovarjate. To pomeni, da ga poslušate in tudi slišite ter z iskrenim zanimanjem sodelujete v pogovoru. Če na primer opazite, da je otrok slabe volje, ga mirno vprašajte, ali je slabe volje. Če vam pritrdi, ga vprašajte, zakaj, in ga objemite - objem bo dal otroku varnost, ki jo v tistem trenutku potrebuje, obenem pa tudi zagotovilo, da sprejemate njega in njegova čustva ter da je slišan.

Berite otrokom pravljice

Vsak večer pred spanjem otroku preberite pravljico - tako se bo naučil poslušati. O pravljici se tudi pogovarjajta - otrok naj vam pove bistvo pravljice, vi pa ga lahko vprašate o podrobnostih.  

5 zlatih pravil dobrega poslušanja

1. Sogovornik vas mora zanimati, da ga boste znali poslušati - odločite se, da je za vas zanimiv.
2. Med pogovorom sogovornika glejte v oči.
3. Poslušajte celotno sporočilo, ne zgolj podrobnosti.
4. Ne ocenjujte sporočila, dokler ga ne slišite do konca, in ne razmišljajte o odgovoru, dokler sporočilo ne bo povedano v celoti.
5. Nikoli ne skačite sogovorniku v besedo ali zaključujte stavkov namesto njega! Morebitne komentarje, nestrinjanje in drugo mu boste sporočili v svojem odgovoru.

Ali ste vedeli?

¤ Povprečen človek izreče od 125 do 150 besed na minuto.

¤ Povprečen človek je sposoben slišati od 750 do 1200 besed na minuto.

¤ Povprečen poslušalec si iz 10-minutnega pogovora zapomni le polovico informacij, v naslednjih 48 urah pa od teh pozabi še polovico.

¤ Verbalna komunikacija sestavlja le 7 odstotkov komunikacije, 93 odstotkov sporočila pa lahko razberemo že iz barve in višine glasu, obrazne mimike in govorice telesa.