Vnetje prostate je lahko akutno ali se ponavlja in je kronično. Le manjši delež ga povzročijo bakterije. Vnetje je lahko povezano z okužbami drugih delov sečil ali s povečanjem prostate, ko je pretok seča otežen.

Vnetje lahko traja nekaj mesecev ali več let

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blake Lively vložila tožbo zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja

Blake Lively je vložila tožbo proti soigralcu iz filma Konča se z nama Justinu Baldoniju. V času promocije filma so se pojavljale številne govorice o težavah na snemanju.

Ne poznamo testa, ki bi z zanesljivostjo potrdil diagnozo kroničnega nebakterijskega vnetja prostate. Postavimo jo z izključevanjem. Pri moških, starejših od 18 let, z najmanj tri mesece trajajočimi bolečinami v področju medenice moramo izključiti: prisotnost bakterij v urinu, potrjeno okužbo z bakterijami gonoreje, klamidijami ali mikoplazmami v zadnjih treh mesecih, genitalni herpes, rakasto tvorbo urogenitalnega sistema, ledvične kamne, kile, hemoroide, kronične vnetne bolezni črevesa (crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), obsevanja ali kemoterapije v preteklosti ter nekatera druga stanja. Šele ob izključitvi teh stanj lahko postavimo diagnozo kroničnega nebakterijskega vnetja prostate. Kronično nebakterijsko vnetje prostate traja bodisi nekaj mesecev in se nikoli ne ponovi bodisi traja leta in leta ter se pogosto ponavlja. Bolezen nima resnih medicinskih zapletov in ne skrajšuje življenjske dobe moškega.

Pogostost kroničnega vnetja prostate

Bolečine v področju medenice, težave z uriniranjem in težave s spolnostjo so približno en odstotek vseh diagnoz, zaradi katerih moški obiščejo zdravnika družinske medicine. Daleč največji delež teh vnetij predstavljajo kronična nebakterijska vnetja prostate. Prizadenejo predvsem mlajše moške in moške srednjih let, z vrhom pojavljanja v zgodnjih 30. letih. Po nekaterih raziskavah naj bi se s težavami soočalo med 10 in 20 odstotkov odraslih moških. Težave so običajno večje pri tistih s slabšim splošnim zdravstvenim stanjem.

Vzroki bolezni

O vzrokih za nastanek kroničnega nebakterijskega vnetja prostate je malo znanega. Raziskave različnih mikroorganizmov kot možnih povzročiteljev niso dale odgovora in danes večina strokovnjakov meni, da vzrok ni okužba. Kot verjetni vzroki se pojavljajo še: poškodba, avtoimuno dogajanje, hormonske motnje, nevrogena bolečina, povišan pritisk v tkivu prostate, preplet psihogenih in telesnih ter morda tudi genetskih dejavnikov. Prevladuje mnenje, da je kronično nebakterijsko vnetje prostate sistemska bolezen in ne izvira le iz prostatične prizadetosti.

Znaki in simptomi

Kronično nebakterijsko vnetje prostate se kaže s široko paleto simptomov. Med njimi je najpomembnejša bolečina: najpogosteje boli v presredku, bolečina se lahko širi tudi v zadnjik, križ, moda, penis in celo v trebuh. Kot ostali simptomi ni stalna, temveč se seli in spreminja po jakosti od blage do hromeče. Tipična je bolečina med ali po ejakulaciji, po kateri lahko to stanje ločimo od benigne hiperplazije prostate. Preostale težave bolnikov s kroničnim nebakterijskim vnetjem prostate se pojavljajo manj pogosto. Mednje spadajo: pogostejše in pekoče uriniranje, občutek nepopolne izpraznitve mehurja, zmanjšanje spolne sle, utrujenost, manjša sposobnost koncentracije in druge.

Kako poteka zdravljenje

Preizkušeni so bili različni pristopi zdravljenja, vendar še vedno ni enotne terapije, ki bi dala dobre rezultate. Med zdravili so najuspešnejši zaviralci adrenergičnih receptorjev alfa. Študije kažejo, da je terapijo s temi zdravili smiselno izvajati vsaj šest mesecev, preden lahko rečemo, da je neučinkovita. Manj ugodne, a kljub temu pozitivne rezultate ima zdravljenje z zaviralci 5-alfa-reduktaze, ki ga uporabljamo predvsem ob pridruženi benigni hiperplaziji prostate. Antibiotiki se niso izkazali kot učinkoviti, čeprav imajo mnogi tudi protivnetni učinek. Kljub temu se pogosto uporabljajo kot začetno zdravljenje za izključitev možnih bakterijskih povzročiteljev. Poleg zdravljenja z zdravili obstaja cela vrsta nefarmakoloških metod zdravljenja. Mednje spadajo masaže, sedeče kopeli, diete s prepovedjo uživanja močno začinjene in mrzle hrane ter alkohola, fizioterapija s sproščanjem mišic medeničnega dna. Pri okvari normalne spolne funkcije je pogosto učinkovita psihoterapija.