Zakaj je pomembno, da je zemlja živa? Le v živi zemlji, polni mikroorganizmov, se bodo lahko rastline močno razrasle in načrpale dovolj hranil, da bo njihova rast uspešna, pridelki pa posledično bogati. Na kakovost in rodovitnost najbolj vplivata gnojenje in kolobar, a tudi tukaj je potrebnega kar nekaj znanja.

Zajčji in kokošji gnoj 

Po pravilih nekaterih strokovnjakov naj bi imel zajčji gnoj najpopolnejšo sestavo, medtem ko je gnoj perutnine bolj mineraliziran in ima še posebej ogromno fosforja. Ti vrsti hlevskega gnoja sveži uporabljamo le jeseni. Le primerno uležan in dozoren gnoj je primeren za uporabo spomladi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Igralka Marijana Brecelj (Najini mostovi) o odraščanju v Beogradu

Danes 77-letna igralka je svoje najstništvo s staršema igralko in politikom preživela v Beogradu. Kako se spominja tistega obdobja?

Gnojenje spomladi zahteva posebno previdnost, uporaben je le odležan gnoj. 

Strokovnjaki priporočajo, da s kurjim gnojem ne gnojite prepogosto iste površine, saj lahko pride do prezaloženosti tal s fosforjem, kar pa lahko privede do oviranega delovanja drugih hranil. Za spomladansko uporabo ga potrostite v jarke in dobro prelopatajte, lahko pa ga namočite v vodi in z njim zalivate posevke enkrat do največ dvakrat na teden. Še najbolje bo, če boste tako zajčji kot kurji gnoj kompostirali in kompost uporabljali za gnojenje na zelenjavnem vrtu.

Konjski gnoj 

Tudi za konjski gnoj je značilno, da lahko svežega uporabljate samo jeseni, dobro uležanega pa tudi spomladi, a ne pretiravajte. Konjski gnoj je od kravjega precej manj koncentriran, zato je njegova uporaba priporočljivejša sploh v pomladnih mesecih. Z njim lahko gnojimo vse okrasne rastline, velja pa tudi za zelo priporočljiv dodatek za zelenjavne grede oziroma za visoke gredice oziroma dvignjene gredice. Priporočena količina je kilogram na kvadratni meter, največ dvakrat na leto. Odlikuje pa ga tudi preprosto vsuvanje in vkopavanje v zemljo.