Doživljanje anksioznosti prepoznamo po občutku tesnobnosti. foto: Profimedia
''Med slovenskimi otroki in mladostniki v zadnjih letih opažamo porast anksioznih motenj,'' pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo, da opažajo porast zlasti pri dekletih in starejših mladostnikih.
Starši, bodite pozorni na naslednje znake
Kako opaziti, da se otrok sooča z občutki tesnobe? ''Anksioznost se izraža se kot (nepojasnjen) strah pred nekaterimi situacijami, nenehna in nepotrebna skrb, premlevanje, občutljivost na kritiko, hitra osramočenost. Otrok oziroma mladostnik potrebuje nenehno pomirjanje ali tolažbo, zdi se pretirano sramežljiv, se izogiba družabnim dogodkom, lahko joka pred odhodom v šolo, ne želi iti v šolo ali zavrača odhod na šolske dejavnosti. Prisotne so lahko nervozne navade, kot je npr. grizenje nohtov in sesanje prsta. Hitro se lahko prestraši, se trese, je nemiren, diha hitro. Lahko kaže tudi vedenja, ki niso običajna za njegovo starost in stopnjo razvoja,'' pojasnjujejo na inštitutu.
V novih življenjskih situacijah in spremembah v posameznikovem življenju je doživljanje anksioznosti povsem običajno, vendar pa smotrno slediti mladostnikovemu vedenju, v kolikor postajajo občutki tesnobe intenzivnejši in dlje trajajoči. ''Anksioznost pa lahko postane resna težava, kadar je močna, dolgo traja in moti vsakodnevno življenje.''
Kako lahko pomagamo otrokom?
NIJZ je v letošnjem letu pripravil dve spletni publikaciji s splošnim naborom priporočil staršem za zmanjšanje tveganja otrok in mladostnikov za razvoj depresije in anksioznih motenj. Ta priporočila so pomembna tudi za starše otrok oziroma mladostnikov z že prisotnimi nekaterimi simptomi. ''V priporočilih staršem svetujemo, kako otrokom izražati naklonjenost in sprejemanje, na kakšne načine biti vključen v njihovo življenje, kako jim pomagati pri vzpostavljanju zdravih navad, podpornih medosebnih odnosih in razvijanju samostojnosti, na kakšen način določati družinska pravila, kako ustvarjati toplo in podporno družinsko vzdušje,'' pojansjuje mag. Maja Bajt z NIJZ.
Publikacija: Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj - smernice za starše najstnikov.
Na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov pomembno vpliva predvsem toplo in spodbudno družinsko okolje ter podporni in ljubeči starši. foto: Profimedia
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.