1. Pogovor
Preden rečete »ne«, se pogovorite z njim, prisluhnite mu in ga poskušajte razumeti. Naj vam razloži, zakaj si želi takšne spremembe (mu je to všeč ali si le ne želi izstopati v družbi prijateljev). Bodite razumevajoči in potrpežljivi, tudi če se ne strinjate z njim. Če imate (slabe) izkušnje s tem ali poznate koga, ki jih ima, spregovorite o njih - tako bo imel vaš najstnik boljši vpogled v to, kaj ga čaka. Seveda mu ne pozabite omeniti, da je tetoviranje in prebadanje boleče in vključuje veliko krvi, po posegu pa skrbno nego za »ranjeno« mesto na koži.

2. Razmišljanje na dolgi rok

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Igralka Marijana Brecelj (Najini mostovi) o odraščanju v Beogradu

Danes 77-letna igralka je svoje najstništvo s staršema igralko in politikom preživela v Beogradu. Kako se spominja tistega obdobja?

Če je nekaj uspelo oziroma je videti lepo pri prijatelju, še ne pomeni, da bo tudi pri njem. In če mu je tatu ali uhan v ustnici všeč danes, mu bo morda že čez nekaj let žal, da ga ima. Povejte mu tudi, da se pirsing sicer lahko odstrani, vendar luknjica oziroma brazgotina po njem ostane še dolgo, morda celo za vedno. Tetovaže pa so, kot verjetno že ve, večne (imena trenutnih deklet ali fantov so zato precej neposrečena izbira). Naj nikar ne naseda na obljube o kratkotrajnih tatujih (na primer za pet let), saj ti zgolj zbledijo in ne izginejo, kar je potem videti še slabše. Če si bo torej nekoč želel odstraniti tatu, bo za to potreboval kup denarja in časa, poleg tega pa je odstranjevanje boleče in dolgotrajno.
Opomnite svojega otroka na to, da bi utegnil imeti zaradi tatuja ali pirsinga težave z nesprejetostjo v šoli ali na fakulteti (na primer pri nekaterih profesorjih) ali kasneje pri iskanju službe.

3. Kompromis 
Predlagajte kompromis. Obljubite svojemu mladostniku, da mu boste na primer za 18. rojstni dan plačali tetovažo ali pirsing, če mu bo to še všeč. 

Če na to ne bo pristal, se dogovorita, na katerem mestu lahko ima pirsing ali tatu, kakšen je lahko motiv in kako velika sploh lahko je tetovaža, da bo (za vas) še sprejemljiva.

Če tudi to ne bo obrodilo sadov, ostanite mirni, saj ni konec sveta. Bolje je, da vam otrok zaupa, saj mu boste tako lahko pomagali najti usposobljenega tetovatorja oziroma osebo, ki bo poseg opravila varno in kakovostno, pa tudi po posegu boste imeli več nadzora nad tem, kako se celi rana.
Preden dokončno privolite, pa svojega mladostnika seznanite s tveganji, posledicami in seveda z dejstvi o tem, kaj ga čaka po posegu.