Sanjarjenje foto: Profimedia
Seveda, sanjariti v času vožnje avtomobila ni ravno varno. Pomembno je poudariti, da v tem članku ne govorimo o fantaziranju tekom pomembnih opravil, ki lahko ob nepozornosti privedejo do večjih negativnih posledic. Dotaknili se bomo pozitivnih lastnosti v času dela, stresa in podobno.
Verjetno ste že kdaj sami sebe okregali, ker ste namesto dela raje sanjarili. Zdi se, kot da ste zapravili pomemben čas in sedaj ga morate po hitrem postopku nadoknaditi. A lahko vas pomirimo. V kolikor imate večkrat kakšne »epizode« kratkega sanjarjenja, si delate morda uslugo, saj s tem vašim možganom daste nekaj časa, da se razbremenijo. Prav tako je to večkrat znak visokih miselnih zmožnosti in nasploh bolj inteligentnih ljudi. Če je delo kot tako dolgočasno, prelahko za vas, boste po vsej verjetnosti precej hitro začeli sanjariti.
Kateri so torej pozitivni učinki sanjarjenja?
Preko sanjarjenja večkrat lahko pridemo do precej inovativnih načinov razreševanja določenih ovir, ki so se pojavile na naši poti. Kreativno tvorimo nove poti, ki jih morda nikoli ne bi, če bi se na oviro preveč osredotočili. A sanjarjenje in kreativnost sta tudi tista, ki v naših mislih ustvarita nove ideje. Tekom sanjarjenja namreč med sabo povezujmo več različnih informacije in tako ustvarimo nov svet, nove ideje … napišemo knjigo Harry Potter.
Osebe, ki večkrat sanjarijo, bi naj imele bolj aktivne in bolje opremljene možgane, prav tako pa višjo stopnjo delovnega spomina. Delovni spomin nam omogoča, da lahko sprejemamo, predelujemo in organiziramo informacije, ki jih dobimo tekom dne. Omogoča, da misli zadržimo, jih obdelamo in pošljemo v dolgotrajni spomin. Preko njega lahko v resnici delamo več stvari hkrati in vseeno sprejmemo vse informacije (na primer: z nekom se pogovarjamo po telefonu in hkrati brskamo po internetu), prav tako pa pomaga pri povezovanju starih informacij z novimi.
Med tem ko eni ohranjajo prepričanje, da tekom sanjarjenja ne delamo nič kaj pomembnega, v resnici preko tega rešujemo probleme, ki morda niso povezane z delom, ki ga v času sanjarjenja opravljamo. Če se tako soočate z nekim večjih problemom, za katerega ne veste, kako dalje, začnite delati neko rutinsko delo, zaradi katerega bodo vaše misli avtomatsko odplavale. Takrat boste preko umirjenosti morda prišli do alternativnih načinov soočanja s prvotnim problemom.
Preko sanjarjenja lahko v resnici premislite, zakaj je oseba reagirala tako kot je. Spomnite se tudi, kdaj ste vi reagirali podobno, oziroma, kdaj bi. Na splošno se preko tega lahko postavite v čevlje nekoga drugega, po svoje začutite njegova čustva.
Pri tem se gre seveda za sanjarjenje o nečem lepem, ne pa slabem. Gre se za povezovanje več lepih spominov skupaj, kreiranje scenarijev, ki nam dajejo občutek večje ljubezni. Pomislit, kolikokrat se je tekom sanjarjenja o nečem lepem (kako poljubite vašo simpatijo in podobno) na vašem obrazu narisal nasmešek?
Za konec še en zabaven podatek: Ste vedeli, da sta ravno Albert Einstein in Elizabeth Blackburn bila precej znana kot osebi, ki sta veliko sanjarila? Oba sta tudi trdila, da je ravno to pomagalo pri razvoju mnogih njunih teorij.
Če imate na drugi strani resne težave, da se zaradi sanjarjenja ne morete primerno osredotočiti na delo in vam omenjeno v resnici škoduje, je vsekakor priporočljiv obisk strokovnjakov na tem področju. Ni namreč vsaka oblika sanjarjenja dobra.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.