Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za enaka pojma, ju nikakor ne gre zamenjevati. Inteligenco lahko v grobem razložimo kot sposobnost posameznika, da se zna uspešno spopasti z novimi situacijami, ali kot sposobnost proučevanja problema iz različnih zornih kotov. Predvideva se, da visoka inteligenca na dolgi rok prinaša uspeh, vendar obvezno ob visoko razvitih delovnih navadah in samodisciplini, ki sta enako odločilna dejavnika, včasih celo bolj pomembna kot sama inteligenca. Nekje vmes pa se najdejo tudi tisti, ki veliko vedo, pa jim to ne koristi kaj dosti.

Kako torej prepoznamo takega in dejansko inteligentnega človeka?

1. Vedeti in razumeti

Že Albert Einstein je govoril, da »vsak norec lahko ve, bistvo pa je razumeti«. Eno je, da se na pamet naučimo kopico podatkov, formul in enačb, vendar je veliko bolj pomembno, da razumemo, kako in zakaj se določene stvari zgodijo. Prepoznavanje stvari in dejstev je večinoma površinsko in povezano predvsem s spominom in opazovanjem, razumevanje pa je veliko več - gre za naravno radovednost, ki išče globlje razloge in medsebojne povezave. Največji raziskovalci in znanstveniki so s svojim umom, znanjem, radovednostjo in vztrajnostjo presegali meje mogočega in odkrivali vedno nove svetove.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Svetlolaske so najpametnejše!

Saj veste, kako pravi tisti stari vic, kakšna je razlika med Velikonožcem in pametno blondinko? Velikonožca so že videli.

2. Razmišljate širše

Učenje kopice imen, letnic, krajev, formul in še česa je popolna izguba časa, če teh ne znamo umestiti v ustrezen kontekst. Brez tega vse to znanje obvisi v zraku - in služi zgolj kot besednjak v križankah. Vzemimo primer iz okolja: naraščanje temperatur in kislosti oceanov, ki sta posledici večje količine ogljikovega dioksida v ozračju, povzroča izginjanje koralnih grebenov. Inteligenten človek bo to dejstvo dojel kot del sestavljanke oziroma širšega konteksta - vse večjega onesnaževanja okolja, in bo v skladu s tem tudi ustrezno ravnal. Manj inteligentni ne čutijo potrebe po preverjanju, dokazovanju in so hitro zadovoljni z dobljenimi informacijami, ki jim dajejo lažen občutek razgledanosti in inteligence.

3. Veste, da nič ne veste

Že Sokratova »modrost skromnosti« je slonela na sloviti lekciji: »Jaz sem najbolj moder človek, ker vem, da nič ne vem.« Inteligentni ljudje ne bodo nikoli mislili, da vedo vse in da so najpametnejši na svetu. Zavedajo se svojih meja, pripravljeni so priznati, da ne znajo vsega, in poslušajo druge, da bi se od njih kaj naučili. Polnjenje glave z veliko informacijami je značilnost ljudi, ki mislijo, da bodo le tako postali strašno pametni, v resnici pa ne hrepenijo po novih spoznanjih in si tudi ne postavljajo eksistencialnih vprašanj. Redko priznajo, da se motijo - prav zato, ker so omejeni v svojem načinu razmišljanja. Pravimo jim tudi pametnjakoviči.

4. Končate nesmiselno razpravo

Mnogi so sposobni glasno razpravljati in trdno zastopati svoja stališča, vendar se pogosto zgodi, da tovrstna debata ne pelje nikamor, prej v napetosti in celo v prepir. Včasih je vendarle dobro molčati, prisluhniti in celo popustiti - če ni smiselno nadaljevati razprave, bo inteligentna oseba to začutila in vedela, kako se je najbolje odzvati. Za razliko od manj inteligentne osebe, ki bo hotela na vsak način dokazati svoj prav in ne bo poslušala nikogar.

5. Upoštevate osebo ob sebi

Inteligenten človek zna predvideti, kako bodo njegova dejanja in besede vplivale na drugo osebo. To lahko imenujemo tudi empatija, vendar je ta sposobnost odraz inteligence in se je, razen v nekaterih primerih, ne da priučiti. Gre za sposobnost razumevanja sočloveka do te mere, da se zavedate, kako se ta človek počuti, zakaj počne to, kar počne, in se na podlagi njegove reakcije odločite v ustrezni smeri. Govorimo o drugem vidiku inteligence - čustveni oziroma socialni inteligenci, ki ju je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja populariziral ameriški psiholog in publicist Daniel Goleman.