Človek in drevo sta od nekdaj povezana. Že Beethoven je navdih črpal pri skalah in drevesih, Wordsworth je koval verze med vresišči, Tesla pa je elektromotor snoval med obiskom mestnega parka. Stik z drevesi nas spreminja na bolje. Od nekdaj so drevesa častili kot sveta in jih povezovali z mogočnimi duhovi in veličastnimi bogovi, ki naj bi bivali v njih – in dobrodejno delovali na človeka. Danes v čudežno moč dreves spet verjamemo, saj o tem obstajajo tudi znanstveni dokazi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Družina Jezeršek svoj posel seli še v Avstrijo

Novico so potrdili na družbenem omrežju in ob tem razkrili tudi lokacijo!

Starodavne zdravilne tehnike iz ljudskih pratik, ki opisujejo uporabo različnih vrst dreves za zdravljenje telesnih in duševnih bolezni, so do pred kratkim mnogi enačili z magijskimi obredi in vraževerjem, pa se je vrsta znanstvenikov lotila raziskovanja učinka teh tehnik ter z dokazi o zdravilnem delovanju dreves in modrosti naših prednikov tovrstna prepričanja ovrgla.

V sodobni medicini se je pojavila celo smer dendroterapija, ki pri zdravljenju uporablja energijo dreves oziroma človekovo komunikacijo z njimi. Pri tem načinu zdravljenja velja, da imajo drevesa visoko koncentracijo zdravilne energije ter moč, da človeka očistijo. Pri zdravljenju se uporabljata dve metodi. Prva je hitrejša in močnejša: drevo objamete in se močno privijete k deblu za pet do deset minut, priporočljivo je, da vmes ne premišljujete o ničemer. Po drugi metodi si poiščite drevo miru in sedite k njemu tako, da ste s hrbtom naslonjeni na deblo, ali pa, da ležite na koreninah drevesa.

V japonskem tradicionalnem zdravilstvu so sprehodi in bivanje v gozdu opisani kot najmočnejše zdravilo zoper vse bolezni telesa in duše. Šinrin-joku, kot se gozdni kopeli reče v originalu, je v bistvu to, da smo v gozdu – dobesedni prevod pomeni uživanje gozdnega ozračja. Pri nas poznamo tako imenovani gozdni selfness, ki ga izvajajo na Cerknem. Tovrstna gozdna terapija že po dveh urah okrepi imunski sistem ter za več kot polovico zmanjša občutek depresije in nespečnost, uravnava tlak in srčni ritem in deluje proti stresu. Vzrok za to znanstveniki pripisujejo fitoncidom, naravnim antibiotikom, ki jih drevesa in rastline izločajo v zrak kot lastno zaščito pred škodljivimi insekti in mikroorganizmi.

Breza velja za najuniverzalnejše drevo, saj sprošča in pomirja. Že v predkrščanski dobi je veljala za drevo, ki ozdravi človekove tegobe. Dovolj je, da gremo enkrat na teden med breze, si izberemo večje drevo, ga objamemo in ostanemo ob njem približno petnajst minut. Hrast deluje zelo pomirjevalno, terapija znižuje pritisk, popravlja krvno sliko in blagodejno vpliva na bolezni ožilja. Ranjene vojake so nekoč dajali ob hrast, da bi jim povrnil energijo. Bor je priporočljiv predvsem pri težavah z dihali. Lajša kašelj ter težave bolnikov z bronhitisom. Samo ena ura sprehoda po borovem gozdičku je najboljše zdravilo za odvajanje kihanja. Oljka je drevo, ki daje energijo. Pomaga pri splošni izčrpanosti in pomanjkanju energije. Nosečnice so se umirjale pod lipo.To drevo, ki je pomembno v naši kulturi in zgodovini, omogoča povezanost, ker spodbuja srčno energijo in odpiranje srčne čakre – to pa povečuje strpnost, daje novo moč in pomaga uresničiti dobre namene. Bukev pomaga pri krvnem obtoku, uravnava krvni pritisk, krepi koncentracijo, zdravi stres in povečuje plodnost. Črni bezeg nežno in neposredno človeka prizemljuje, saj je tesno povezan z zemljo in zemeljskimi silami. Pomirja vzkipljive ljudi in tiste, ki se naglo ujezijo. Kostanj so starodavna ljudstva hitro prepoznala kot pripomoček za lajšanje revmatskih bolezni, za premagovanje notranje napetosti, zlasti pa je priporočljivo za otroke z nemirnim spancem. Češnja pomaga pozabiti žalostne spomine na duševne rane, spremeniti občutke krivde in verjeti v prihodnost dveh ali z drugimi ljudmi.

Drevo življenja

Čaščenje dreves v mitologiji mnogih ljudstev je imelo svoj izvor v ljudskem izkustvu, iz katerega so ljudje drevo prepoznali kot simbol življenja, rodovitnosti in življenjske sile. Zdravilna moč dreves je bila zagotovo povod za to, da je drevo dobilo status kulta, ki se še danes ohranja v številnih običajih. Drevo življenja povezuje vse oblike stvarjenja in simbolizira tri kozmične ravni: podzemlje, ki ga predstavljajo korenine, površino zemlje, ki jo predstavlja deblo, in nebo, ki ga simbolizirajo veje. Temeljni zakon, o katerem nas uči ta simbol, je, da mora vse, kar obstaja, rasti, se razvijati in dajati plodove za novo življenje. Korenine drevesa so čvrsto vkopane v zemljo, veje pa se raztezajo proti nebu, proti soncu. Drevesne korenine običajno zrastejo v globino toliko, kolikor je visoko njegovo deblo. To simbolično pomeni, da bomo, če se spustimo v svojo notranjost, k svojim koreninam, spoznali ves svet. Velja tudi nasprotno – s spoznavanjem univerzuma bomo spoznali sebe. Ta ideja je bila med drugim zapisana na pročelju Apolonovega templja v Delfih: »Spoznaj sebe in spoznal boš univerzum in bogove.«