Kot so zapisali pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, lahko v času socialnega distanciranja, izolacije in karantene pride do pojava strahu in anksioznosti, potrtosti in dolgčasa, jeze in razdraženosti in v primeru diagnoze koronavirusa tudi do stigmatiziranosti.

Kaj lahko storite, da se takšnim psihičnim stiskam čim bolj izognete? 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mojster Jure o vzgoji otrok: V življenju se bodo znašli ne glede na izobrazbo

V zadnji prenovi Delovne akcije smo spoznali marljivega sina mojstra Jureta. Slednji nam je zaupal, da tudi hčerki poprimeta za delo, vsi trije pa se ukvarjajo tudi z glasbo.

Vnaprej načrtujte preživljanje svojega časa. Ustvarite dnevno rutino in ji sledite.

Ena najbolj pomirjujočih stvari sta tako za otroke kot za odrasle rutina in predvidljivost. Pomagata nam vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti kot so delo, učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano. Učenci in dijaki naj v skladu z navodili učiteljev opravljajo šolsko delo, najbolje kar po svojem običajnem šolskem urniku. Telesna dejavnost nas zelo učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, posebej pomembna je za otroke, ki potrebujejo še več gibanja kot odrasli. Seveda pa se je potrebno držati navodil, da se gibljemo zunaj, ne med ljudmi in samo z družinskimi člani, s katerimi smo tudi sicer v stiku. Otroke v skladu s starostjo vključimo v gospodinjska opravila, postorimo kaj, za kar sicer ni časa, se z njimi igramo, zelo dobrodošle so npr. družabne igre, del časa pa bomo zagotovo izkoristili tudi elektronske medije.

Ostanite povezani z bližnjimi preko telekomunikacijskih sredstev. Uporabljajte telefonske pogovore, sms sporočila, video klice in konference ter družbena omrežja za to, da ostajate v stiku s svojimi najbližjimi. Povežite se z ljudmi, ki so v podobni situaciji kot vi. Komunicirajte s sosedi, sorodniki in prijatelji o tem, kako preživljajo čas. Izogibajte se komentarjem na portalih, objavam sovražno razpoloženih in kritizirajočih posameznikov, teorijam zarot o izvoru virusa in podobnemu.

Vzdržujte zdrav življenjski slog. Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost. Vsak dan se gibajte na prostem, seveda skladno s priporočilo medicinske stroke (ne v skupinah, ne na področjih, kjer je veliko ljudi). Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem.

Uporabne psihološke strategije za obvladovanje stresa in pozitivno naravnanost v kriznih razmerah

Ne razmišljajte in ne pogovarjajte se o najbolj katastrofalnih mogočih izidih. Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi. Pokličite prijatelje, glejte filme, serije, zanimive dokumentarce, berite kaj zanimivega in prijetnega, rešujte miselne uganke, igrajte družabne igre. Pogovarjajte se tudi o drugih stvareh, načrtujete, kaj boste počeli po koncu izolacije, naj covid-19 ne bo edina tema pogovorov.

Če doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečano rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, po telefonu ali elektronski pošti kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. Če ste že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, se poskušajte dogovoriti za nadaljevanje obravnave preko telekomunikacijskih sredstev.

Povzeto po: Zbornica kliničnih psihologov Slovenije