Medicinski turizem se je razvil iz zdraviliškega turizma, ki spada med najstarejše oblike turizma. Doseganje in vzdrževanje zdravja se kot motiva odločanja o destinaciji potovanja sicer v nekoliko drugačni obliki pojavljata že v grški mitologiji, kjer je nad zdravilci bdela hči boga zdravilstva Eskulapa, Higieja. V času starega Rima so terme predstavljale obliko družabnega življenja, skrbi za zdravje in sproščanja. Tako kot po večini Evrope se je tudi v Sloveniji zdraviliška dejavnost razmahnila v času Rimljanov. Takrat so na območju Slovenije izkoriščali tople vrelce v Rimskih Toplicah, Laškem, Dobrni in Rogaški Slatini. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj ljubi 9 let starejšo

Gašper Rifelj in Maja Geršak sta srečna že več kot pet let.

Nekoč je bil medicinski turizem večinoma osredotočen na zdraviliški turizem. Danes se je ta veja turizma razširila in razvejila v tri podvrste: medicinsko orientirani, velneški in preventivni turizem. Poleg balneoterapije (zdravljenja s termalno vodo) in želje po dobrem počutju je v ospredju preprečevanje in zdravljenje bolezni. V slednje lahko štejemo tudi kirurško usmerjeni turizem, ki se je s področja zdravljenja okvar in bolezni razširil tudi na področje estetske kirurgije.

Slovenske terme in zdravilišča

Slovenija je dežela zdravih voda, termalni in mineralni vrelci pa so vir zdravja in dobrega počutja. Ponudba ni osredotočena na samo eno pokrajino, ampak lahko termalna zdravilišča najdemo v večini slovenskih pokrajin. Poleg ponudbe zdravljenja, sproščanja in preventive so številna zdravilišča svojo ponudbo nadgradila tudi v smislu, da so bolj privlačna za različne tipe ljudi in tako predstavljajo odlično izbiro turistične nastanitve. 

Prvič so bile pisno omenjene v Oglejski listini leta 1486, zares pa so zaživele po letu 1840. Med drugo svetovno vojno je Rimske terme zavzela nemška vojska in jih preuredila v bolnišnico za svoje vojake. Od konca druge svetovne vojne do leta 1991 je Rimske terme upravljala Jugoslovanska ljudska armada. Danes so odprte za širšo javnost in ponujajo tako številne možnosti sprostitve kot možnosti rehabilitacije in zdravljenja skoraj na vseh področjih. 

Analize kažejo, da je akrotermalna voda v Rimskih termah po vsebnosti kemijskih elementov, ki blagodejno vplivajo na človeško telo, ena najbogatejših v Sloveniji. Na dobro počutje človeka pa spodbudno vplivajo tudi okolica term, kristalno čist zrak in pravljična pokrajina neokrnjenih gozdov.

Rimske terme so dejansko sestavljene iz treh hotelskih kompleksov. Sofijin dvor in Zdraviliški dvor sta starejši in arhitekturno prelepi stavbi, povezuje pa ju novejši kompleks Zdraviliški dvor.