Mnogo žensk se boji, da bi njihova ambicioznost ogrožala druge. To se pozna tako pri pisanju življenjepisa kot ustvarjanju profila za zmenke – ženske zelo rade zmanjšujemo svoje dosežke.

Težko nam je tudi sprejeti kompliment in namesto da bi se zahvalile, raje rečemo: »Ah, ne, saj v resnici sploh nisem tako dobra.« Ali: »Ne ne, saj ni bilo nič.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Zakaj bi se morale pomanjšati, da bi bilo drugim udobno? Kaj imamo od tega? Zavedanje, da smo lahko ponosne na svoje dosežke in da nas to ne dela arogantne, je izraz moči v družbi, ki ima več tisočletno tradicijo zatiranja ženskega prostora.

Če smo se za nekaj potrudile, zakaj ne bi bile zadovoljne z doseženim? Lahko dobro opravljamo svoje delo in pri tem nismo popolne, rezultati pa so vseeno vidni in pozitivni – to je ravnotežje, ki zahteva mentalno moč, da ga usvojimo in tehtnice ne prenesemo na eno ali drugo stran.