Imate v svoji bližini patološkega lažnjivca? Morda ste se ob tem večkrat povprašali, kje tiči vzrok za poseganje po slikanju namišljenih situacij. Slednje nam je pojasnila  psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Praznični sejmi po Evropi: vabljeni med stojnice in lučke!

Številna evropska mesta so že praznično okrašena, skupaj z lučkami, ki bodo zasijale, pa središča mest preplavijo tudi mamljivi vonji po kuhanem vinu, cimetu in pečenem kostanju.

"Vzroke za tako vedenje znanstveniki iščejo tako na organski kot psihološki ravni. Določena patološka stanja možganov (npr. demenca) lahko sprožijo tudi patološko laganje, vendar pa gre pri večini predvsem za psihološke vzroke. Predvsem gre za ohranjanje identitete in obrambo pred realnostjo, kadar se tak človek sreča z vsebinami, ki so preveč boleče ali povzročajo preveč tesnobe, da bi se lahko z njimi spopadel. Zato se obrambno zateče v lažno predstavo o sebi in svojem življenju (»lažni jaz«), saj te zgodbe pogosto osebo prikazujejo kot uspešno na določenih življenjskih področjih, na primer poslovno, ljubezensko, za tem pa se skriva nizko samovrednotenje," je razložila psihoterapevtka in dodala, da se patološki lažnivci ne zavedajo posledic svojega laganja, saj sploh ne pomislijo na to, da so lahko razkriti in ob tej možnosti ne čutijo krivde ali sramu.