Intuicija je sposobnost razumevanja ali zaznavanja nečesa brez zavestnega razmišljanja ali logičnega sklepanja. Gre za vrsto neposrednega spoznanja, pri katerem se zdi, da oseba ve ali razume nekaj, ne da bi znala natančno pojasniti, kako je do tega prišla. Pogosto je opisana kot »notranji občutek« ali »šesti čut« in se lahko pojavi kot nenadna misel, občutek ali zaznava.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Psihologi in raziskovalci proučujejo intuicijo, da bi bolje razumeli njene mehanizme in vire. Nekateri menijo, da intuicija temelji na izkušnjah in nezavednem procesu prepoznavanja vzorcev, drugi pa, da je posledica hitrega in avtomatiziranega procesiranja informacij v možganih.

Instinkt je naš vsakodnevni spremljevalec

Iz različnih raziskav o možganih vemo, da naša podzavest v eni sami sekundi predela nekaj milijonov informacij. Do naše zavesti jih pride le 0,1 odstotka. Razumljivo, ne nazadnje vsak dan sprejmemo približno dva tisoč odločitev. Zjutraj denimo ne razmišljamo, kako stresti kavo v aparat in ali bomo pritisnili tipko ali ne – to naredimo brez kakršnega koli razmišljanja. Drugače niti ne bi zmogli obvladati zapletenega vsakdana.

Intuicija torej ni nič skrivnostnega. Občutek v trebuhu preprosto nastane iz našega nezavednega znanja in nešteto informacij, po katerih posežejo naši možgani. Ko spoznavamo novo osebo, se niti ne zavedamo, da nas lahko njena mimika in kretnje spominjajo na nekaj, kar smo v preteklosti izkusili kot varno, zato se nam oseba zdi domača in prijetna že na prvi pogled. Enako velja tudi, kadar nam kdo že takoj ne ustreza oziroma v nas vzbuja neprijetne občutke.

Trebuh igra vlogo drugih možganov
Racionalen razum je le en vidik našega jaza. V trenutku, ko se znajdemo pred težko odločitvijo, pa se zanesemo na svojo intuicijo. Še več: že kar nekaj časa obstajajo dokazi, da ima trebuh dejansko vlogo drugih možganov. V njem je aktivnih več kot sto milijonov živčnih celic, ki so enakega tipa kot tiste v možganih. Toda razum je pogosto glasnejši od trebuha. Ko začne glava analizirati, pogosto preglasi tih, moder glas v nas, ki sicer že ve, kaj bi bilo treba narediti. To kažejo številne raziskave. Priznani nevrolog Antonio Damasio je na primer testirance priključil na t. i. detektor občutkov in jim je dal na voljo dva kompleta igralnih kart. V obeh kupčkih so bile tudi kazenske, rdeče karte. Trik: v drugem kupčku je bilo manj kazenskih kart, tako da se je dolgoročno izplačalo igrati s tistim. Po 50. karti se je to posvetilo večini testirancev. Rezultati detektorja so pokazali na izjemno senzacijo: instinkt je veliko testirancev posvaril že po deseti karti.

Toda naš vsakdan je pogosto videti drugače
Že od malega nas učijo, da nas ne smejo voditi čustva, temveč razum, če hočemo biti odrasli. Kot otroci brezskrbno plezamo po drevesih – vodi nas občutek, ki bi nas moral tudi pozneje. V odrasli dobi pa prevečkrat slišimo, da se to ne sme. Verjetno bi vas sosed čudno pogledal, če bi vas videl sedeti na svoji jablani. In tudi tako nevarno se nam zdi. Jasno: razum nam preprečuje, da bi naredili nekaj nepremišljenega. Toda kolikor bolj se zanašamo na razum, toliko bolj se oddaljujemo od sebe. Dvomljivec v nas, ki nas svari, da je nekaj nevarno in da je bolje, da se tistega ne lotimo, stopi na mesto naše intuicije.

Srce naj premaga glavo
Dobro se je malce oddaljiti in na težavo pogledati iz ptičje perspektive. Če boste sprejeli dvomljivca v sebi, ga boste hkrati tudi razorožili. Izberite miren trenutek in prisluhnite svojemu negativnemu glasu. Na primer: ne smem se odločiti napačno. Na ta občutek poglejte kot na sliko na steni – brez vrednotenja. Kaj natančno je tako neprijetnega? Morda boste spregledali in razumeli, od kod prihajajo očitki. Tako boste nastopili proti dvomom v glavi, spet pa se bo oglasil vaš občutek v trebuhu.

Je treba torej popolnoma pozabiti na razmišljanje?
Tudi to ni najboljša zamisel. Ni se nam treba prepustiti vsakemu impulzu – to bi bilo nevarno in pretirano. Profesionalni golfisti na primer igrajo najbolje, kadar nimajo časa razmišljati o svojem udarcu. Pri začetnikih je ravno nasprotno! Kar pomeni: če o nečem ne vemo veliko, bi morali to nekoliko analizirati. Zelo dobro je tudi v svojem življenju zbrati čim več različnih izkušenj in prekiniti rutino.
Intuicija se lahko izrazi na različnih področjih, kot so:
*Reševanje problemov: Rešitev najdemo hitro, brez dolgotrajnega analiziranja.
*Odločanje: Odločitev sprejmemo na podlagi občutkov ali občutij, brez podrobne analize.
*Ustvarjalnost: Ustvarjamo nove zamisli ali koncepte, ki se zdijo, kot da prihajajo iz »ničesar«.

Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.