Morda ste že slišali za motnjo senzornega procesiranja, ki pesti hiper- in hiposenzibilne otroke, a zagotovo ne bo odveč, če tej temi posvetimo malce več pozornosti. Kaj sploh je motnja senzornega procesiranja, kako si lahko nevšečnost kar najbolje predstavljamo? »Slednje pomeni, da otrokovi možgani napačno obdelujejo dražljaje iz okolice, kar vodi v neobvladovanje vsakodnevnih nalog, stres in frustracije. Gre za dokaj zapleten nevrološki proces. Težave na področju procesiranja lahko nastanejo zaradi nepravilne zaznave, predelave in uporabe senzornih prilivov,« pove Katja Godnič, dipl. delovna terapevtka ter ustanoviteljica centra za delovno terapijo in senzorno integracijo Mavrica 6 in nam podrobneje pojasni, da senzorni prilivi predstavljajo čutne dražljaje, ki jih posameznik zaznava prek svojih čutnih sistemov, vključno z vidom, sluhom, vohom, tipom, okusom, ravnotežnim sistemom in zaznavanje prilivov iz proprioceptivnih receptorjev, ki se nahajajo v sklepih, mišicah in tetivah, kar omogoča zavedanje/občutenje telesa v prostoru brez uporabe vida.

Pokojna Anna Jean Ayres, ameriška delovna terapevtka, pedagoška psihologinja in zagovornica posameznikov s posebnimi potrebami je senzorno integracijo opredelila kot nevrološki proces, ki omogoča organizacijo občutkov iz telesa in okolja ter njihovo učinkovito uporabo v določenem okolju. »Teorija senzorne integracije temelji na predpostavki, da se nevroplastičnost in senzorna integracija pojavita le, ko se možganske funkcije povežejo in uskladijo oziroma integrirajo.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Konec ljubezni: Luce iz Botrov znova samska

Zvezdniška ljubezenska pravljica se je končala, hrvaški mediji poročajo, da sta se razšla igralka Ana Uršula Najev in glasbenik Faris Pinjo.

Vzrok za porast težav

Zakaj pa strokovnjaki opažajo porast težav med otroki? »Porast je zaznan z naše strani glede na povpraševanje po tovrstnih storitvah. Na splošno je iz različnih virov lahko razbrati, da je več prepoznanih lahko zaradi izboljšane diagnostike, kot drugo pa navajajo vpliv okolijskih in genetskih dejavnikov, pomanjkanje naravnih oblik igre in gibanja, prekomerne uporabe sodobne tehnologije (neustrezni dražljaji in omejeno gibanje) ter pogostejših nevroloških motenj, kot so denimo ADHD, Avtizem, kromosomopatije …«

Kje poiskati pomoč?

Pri pridobivanju informacij je bilo vrsto let v veliko pomoč Združenje za senzorno integracijo. Na njihovi spletni strani je objavljen seznam certificiranih delovnih terapevtov, ki nudijo strokovno pomoč pri motnjah senzorne integracije. Društvo sicer ne obratuje več, a kot nam je potrdila Godničeva, seznam izvajalcev osvežujejo, tako da se lahko še vedno zanesete na navedene podatke. 

ASI delovne terapije 

Po Sloveniji strokovno usposobljeni ASI terapevti že več kot desetletje izvajajo terapije v okviru javnih in zasebnih ambulant. Običajno so otroci na obravnavo napoteni preko razvojne ambulante ali na predlog drugih strokovnjakov s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja. Čakalna doba za storitev z napotnico je predvidoma en mesec, če pa se starši odločijo za samoplačniško obravnavo, je denimo potrebno za uro terapije odšteti od 40 eur dalje, odvisno od izvajalca.