Podatki različnih raziskav o razširjenosti kajenja v Sloveniji kažejo, da delež kadilcev v splošni populaciji ostaja okoli četrtine, medtem ko se v mlajših starostnih skupinah razširjenost kajenja zmanjšuje. »Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 kaže, da v Sloveniji več kot polovica (53 %) prebivalcev v starosti od 15 do 64 let ni nikoli kadila, nekdanjih kadilcev je slaba četrtina (23 %) in prav tako kadilcev (24 %). Raziskava z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji pa kaže, da se med mladostniki zmanjšuje razširjenost kajenja že vse od leta 2002, Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah pa tudi, da se je v preteklih nekaj letih razširjenost kajenja zmanjšala tudi med mladimi odraslimi,« pojasnjuje Helena Koprivnikar z NIJZ.

Želja po opustitvi kajenja

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Peter Flegar: Na odru tvegam svoje življenje

V nedeljo bosta v Peter in psiček Oskar na polfinalnem odru šova Slovenija ima talent znova pripravila gledalce do trepetanja.

Podatki iz omenjene nacionalne raziskave tudi razkrivajo, da želi večina kadilcev opustiti kajenje (62 %). Mnogi posamezniki zaradi zasvojenosti z nikotinom težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo to sami, brez pomoči.

»V Sloveniji je na voljo več različnih in brezplačnih oblik pomoči. V zdravstvenih domovih v okviru Zdravstveno-vzgojnih centrov in Centrov za krepitev zdravja usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja, ki se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje. Terapevt najprej ugotovi, kakšna je zasvojenost posameznega kadilca in kakšen je način rabe tobačnega ali povezanega izdelka, na podlagi tega pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje in predlaga najprimernejše načine zdravljenja. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in farmakološko zdravljenje. Izbira farmakološkega zdravljenja je odvisna od bolnikovih želja, anamneze in kontraindikacij,« je pojasnil dr. Tomaž Čakš z NIJZ in navedel, da je v okviru NIJZ na voljo brezplačna anonimna številka 080 2777, ki je objavljena na vsaki cigaretni škatlici in na katero se lahko obrnejo po pomoč tisti, ki bi želeli prenehati s kajenjem.

Ministrstvo za zdravje je zagotovilo dodatna sredstva za razširitev delovanja telefonskega svetovanja, tako da je sedaj na voljo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, in vključuje tudi proaktivno telefonsko svetovanje, kjer sta dva telefonska klica namenjena podpori, preprečevanju ponovnega kajenja in reševanju trenutnih težav.