Če ta domača čistila naših babic uporabljate, lahko potrdite, da z njimi ne samo privarčujete, ampak predvsem varujete svoje zdravje in okolje. Manj kemije in odpadkov pomeni tudi manj težav z alergijami, dihanjem, kožo, zdravjem nasploh. Žal nas običajno šele podobni problemi pripravijo do tega, da začnemo razmišljati in živeti drugače.

Nataša Gliha ne uporablja mehčalca za perilo, saj po koncu pranja ostane na tkanini. Ko se oblečemo, pride na kožo, ki je naš največji organ. Skoznjo človek letno dobi kar dva kilograma neželenih snovi, ki slabo vplivajo na zdravje. Nataša: "Namesto mehčalca iz trgovine lahko uporabimo kis. Verjemite, da ne smrdi, ko se perilo posuši. Začela sem izdelovati tudi svoj dezodorant, ki ne vsebuje nobenih kemičnih primesi, konzervansov, parfumov ... Sama izdelujem milo na rastlinski osnovi, pripravljam si mazila iz olivnega olja in rožic, ki jih naberem, imam lasten prašek za pomivalni stroj, saj se mi je zgodilo, da se kupljena tableta do zadnjega izplakovanja posode ni stopila, prijela se je na krožnike in vilice in potem smo to pojedli. Zdaj me ne skrbi, tudi če kaj pojemo, saj skušam živeti po načelu: česar ne bi dal vase, ne daj niti nase."

Nataša Gliha, avtorica knjige Zeleno in varčno (Skrb za dom, ki prizanaša zdravju, okolju in denarnici), že kar nekaj let živi po drugačnih pravilih. Začelo se je z rojstvom otroka, ki mu je hotela nuditi res zdravo in prijetno okolje. Začela je pridelovati lastno zelenjavo (najprej malo, za sproti, zdaj pa je tega veliko in sta shramba ter klet jeseni polni), najbolj pa so jo zmotile reklame, ki so jo "prepričevale," da določene izdelke nujno potrebuje. "Človek se zamisli," pravi Nataša, "kako so preživele naše babice, ki vsega tega niso imele. In kmalu ugotoviš, da je veliko stvari samo marketinška potegavščina. Po drugi strani je marsikaj, kar dnevno uporabljamo v gospodinjstvu, lahko tudi škodljivo. Vse več ljudi ima težave s kožo, težko dihajo, pestijo jih take in drugačne bolezni, vzroka pa ne poznamo. Marsičemu, kar je lahko alergeno, se je mogoče izogniti. Moja mama je imela doma kis, sodo, laneno olje, bencin, pepel, mivko, glicerin, apno, da ne omenjam sonca, vetra in 'klofarja' ..., in vsi smo zrasli zdravi. Mamina kopalnica nikoli ni smrdela po kupljenih čistilih, ki te v majhnem prostoru kar zadušijo, kuhinja je bila vedno čista, perilo bleščeče belo. Ko sem razmišljala o tem, sem ugotovila, da je imela mama več potrpljenja, kot ga imamo danes mi. Želimo si takojšnje rezultate, poškropiš in obrišeš (mar ni to iz reklame?), vse, kar bi morali storiti, pa je, da damo sodi, kisu ali soli čas, da opravijo svoje delo. Prav nič slabše se ne bodo odrezali."

Neprecenljivi ponos 

Kot pravi Nataša Gliha, za uporabo naravnih čistil govori tudi vse bolj onesnaženo okolje: "V naravo spuščamo toliko strupov, da bi nas moralo biti sram. Kadar očistim kopalnico s sodo in kisom, si mislim, da mi bodo vse ribe v Savi hvaležne. Konec koncev tudi prihranek ni zanemarljiv. Družina lahko z naravnimi čistili letno prihrani 500 evrov in nič slabše ne bo živela. Prav nasprotno, bolje ji bo. Tudi ponos, ki ga občutimo, kadar nekaj naredimo prav, je nekaj vreden. Celo neprecenljiv je včasih, zato se splača potruditi. Ne živim kot puščavnik ali Pehta nekje sredi gozda ter nabiram rastlinice in koreninice, zagotovo pa živim preprosteje, kot sem pred leti. Nekaj starih nasvetov sem se spomnila od svoje mame, babice in tete, nekaj sem jih poiskala. Začela sem brskati, preizkušati, raziskovati. Včasih mi ni uspelo, a vseeno sem se nekaj naučila. Svetovni splet je kotel podatkov in izkušenj drugih ljudi, vendar jih je treba jemati z rezervo. Tam lahko vsak objavi, kar hoče, in včasih so stvari res sprte z zdravo pametjo. Veliko izvem tudi na svojih delavnicah, kjer si izmenjujemo izkušnje. Vsi ljudje na koncu res vse vedo." Kot še pove Nataša, je knjiga Zeleno in varčno nastala kar sama od sebe. Nikoli ni razmišljala o tem, da bi jo napisala, ko pa je začela pisati, so prsti kar sami prelivali znanje in ideje na papir.

Osnovna naravna čistila 

Po Natašinih zagotovilih vsako gospodinjstvo potrebuje alkoholni kis (tisti za vlaganje), sodo bikarbono in sol. S tem se da očistiti skoraj vse. Prav pridejo še druge stvari, a te tri so najosnovnejše in najpomembnejše. Sama se doma trudi uporabljati čim 'prijaznejša' čistila. "Pred časom, ko sem zbolela in dva meseca nisem očistila kopalnice, je bila kad skoraj temno siva," pripoveduje. "In sem v trgovini kupila čistilo za kopalnice, misleč, da drugače pa res ne bo šlo. Skoraj bi se zadušila v majhni kopalnici, ko sem se sklanjala nad kad in drgnila. Rezultat: svetlo siva kad. Potem sem vzela sodo bikarbono, jo potresla po kadi, zmočila in razporedila po vsej površini, pustila učinkovati nekaj ur in nato še enkrat podrgnila ter izplaknila z vodo. Kad je bila bela, kot mora biti. Le čas je treba dati sodi ali kisu, čez noč naredita čudeže."

Proti plesni, ki se pozimi rada pojavi v kakšnem kotu, se ne bori s klorom, ki je nevaren za dihala. Medicinski alkohol in zračenje delata čudeže, slabe vonjave v prostoru odganja z žajbljem in kisom, posodo za kompostne odpadke 'razsmradi' s sodo, mravlje odganja s cimetom ...

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Alfa in omega čiščenja so pridne roke, krpa in voda. Nataša meni, da pa je najosnovnejše čistilo, ki ga radi prezremo, voda. Moti jo, ker nekateri trdijo, da je bo zmanjkalo. "Ne bo je zmanjkalo. Na planetu je vedno enaka količina vode. Lahko spremeni agregatno stanje, lahko je onesnažena. Skrbeti nas mora, da bo zmanjkalo pitne vode. Na to moramo paziti in res bi bilo dobro, da bi v okolje spuščali manj strupenih snovi. Sedaj je tudi zelo moderno govoriti o ekologiji in varovanju okolja. Obstajajo pralni stroji, ki varčujejo z vodo. Perejo s tako malo vode, da se perilo komaj zmoči. Brez vode se perila ne da oprati. In ker je vode premalo, morajo biti pralni praški močnejši, da dosežejo enak učinek. Kaj smo s tem naredili? Več škode za okolje, saj vanj spustimo več praška. Umne gospodinje in gospodinjci ter tisti, ki imajo težave s kožo, zato perilo izplakujejo dvakrat. In kaj to pomeni za prihranek vode in električne energije? Na koncu vsega porabimo več, kot če bi imeli star pralni stroj brez številnih A-jev. Nič drugače ni s pomivalnimi stroji. Včasih so res bili glasni, ampak to je bil glas vode, ki je pod pritiskom pomivala našo posodo in jo na koncu tudi dobro izplaknila. Pa danes?"

Detergent za ročno pomivanje posode 

Kdor ima težave s kožo, naj si doma izdela detergent za ročno pomivanje posode in ga preizkusi, svetuje Nataša. Izdelava je preprosta in hitra, posoda pa bo čista. Tudi v odtoke bomo odplaknili manj snovi, ki škodujejo okolju. Potrebujemo: kos marsejskega mila (125 g), 250 g sode bikarbone, dva litra vode (boljša je deževnica), 100 g citronske kisline (po potrebi) in eterično olje (po želji). V loncu pogrejemo liter vode, vanjo stresemo naribano milo, ga med mešanjem stopimo in dodamo še preostalo vodo, da se milnica ohladi. Vanjo stresemo sodo bikarbono in premešamo. Detergent za posodo prelijemo v prazno embalažo. Če želimo močnejši učinek, dodamo še citronsko kislino. Če je mila preveč, na posodi pušča lepljivo plast, zato vodi za izplakovanje dodamo kis.

Pralni prašek

Na drobno naribamo kos marsejskega mila in dodamo toliko gramov sode bikarbone ali pralne sode, kot je mila, ter po želji malo boraksa. Vse skupaj zmešamo in pralni prašek je pripravljen. Za pranje ga uporabimo dve žlici. Če je perilo zelo umazano, dodamo v pralni stroj še žlico sode oziroma zaženemo program s predpranjem.

Za odpravo neprijetnega vonja v pralnem stroju: Enkrat mesečno v pralni stroj stresemo 250 g sode in ga pri najvišji temperaturi zaženemo brez perila. Zadnji vodi za izpiranje dodamo še 1,5 decilitra alkoholnega kisa.
Čiščenje kuhinjske pečice: Sol in sodo bikarbono zmešamo v razmerju 1 : 1 in dodamo toliko vode, da dobimo gosto pasto, ki jo z gobico namažemo na stene pečice. Pustimo učinkovati čez noč, potem pa umazanijo obrišemo, zasmojene dele odluščimo z lopatko, ostanek pa zdrgnemo z gobico. Na koncu z vlažno krpo zbrišemo do čistega.

Čiščenje hladilnikov in zamrzovalnikov 

V pol litra vode raztopimo dve žlici sode in s tekočino pomijemo površine. Plesnive in druge zasušene madeže zdrgnemo s pasto iz treh delov sode in enega dela vode, nato pa obrišemo s čisto, vlažno krpo. Neprijeten vonj v hladilniku odpravimo tako, da vanj postavimo odprto posodico s sodo, ki jo po potrebi zamenjamo.

Odstranjevanje vodnega kamna v pomivalnem stroju: Enkrat mesečno v pomivalni stroj stresemo 100 g sode in praznega zaženemo. S tem odstranimo tudi neprijeten vonj.

Čiščenje kopalnice 

Za kopalnico si pripravimo pršilko z mešanico vode in kisa (liter vode in deciliter kisa). S tem redno škropimo umivalnike in pipe, obrišemo s krpo ter tako hitro odstranimo vodni kamen. Če ga je veliko, postopek ponovimo.

Preproge

Učinkovito jih očistimo tako, da nanje posujemo sodo. Pustimo od 15 do 30 minut in nato dobro posesamo ali iztepemo in skrtačimo. Uporabimo lahko tudi kislo zelje: stisnemo ga, da odteče zelnica, ga zavijemo v krpo in z njo zdrgnemo preprogo.

Čistilo in mazilo za leseno pohištvo 

Z olivnim oljem zmešamo precejen limonin sok. Mešanico lahko tudi pogrejemo v vodni kopeli, dodamo nariban čebelji vosek, ki se bo v olju stopil, na sobni temperaturi pa se pripravek ponovno strdi. Tako dobimo pasto za poliranje pohištva.

Odstranjevanje madežev znoja z oblačil

Štiri žlice soli raztopimo v litru vroče vode, v njej zmočimo gobico in z njo zdrgnemo madeže.

Neprijeten vonj iz čevljev 

Preženemo ga, če vanje natresemo sodo in pustimo čez noč. Zjutraj jo stresemo iz čevljev.

Pomivanje oken 

Gre hitro in preprosto, če si pripravimo tri krpe in dve posodi. V prvi naredimo raztopino soli in vode – s tem bomo okna očistili zimske umazanije, ki se je prijela na steklo; v drugi posodi naj bosta voda in kis – s tem okna izplaknemo; nato pa s suho, staro platneno krpo okna obrišemo do suhega. Lahko tudi s časopisnim papirjem, ki ga zmečkamo v kepo. Poleti nam okna ponesnažijo muhe. Kakce podrgnemo s prerezano čebulo in nato pomijemo do konca.

Vodni kamen 

Mrežico na pipi, zamašeno z vodnim kamnom, odvijemo, odstranimo tesnilo in mrežico čez noč namočimo v kis. Zjutraj bo kot nova, kamna ne bo več.