Šparglji so okusna in hranljiva zelenjava in mnogi komaj čakamo, da pride pomlad, ko bo ponudba svežih špargljev na vrhuncu. Marsikdo jih goji tudi v domačem vrtu, a pogosto prevladuje mnenje, da je za to treba imeti dovolj prostora in obilje potencialnih gredic. A če imate šparglje res radi, je vsekakor na mestu, da jim namenite tudi nekaj prostora na vaših visokih gredah ali zanje celo rezervirate kakšno večjo okrasno posodo. Njihova življenjska doba bo sicer v takih razmerah krajša, a zato nad pridelkom ne bomo nič manj navdušeni.

Osnovni pogoji

Ker imajo šparglji globoko korenino, je ključno, da je visoka greda oziroma lonec dovolj globok in širok. Da se bodo korenine lepo razvijale, morajo imeti vsaj 45 cm prostora v globino, v širino pa 60 cm za eno rastlino špargljev. Okvir, v katerem bodo rastline rastle, naj bo iz kakovostnih materialov, ki imajo dolgo življenjsko dobo, saj šparglje sadimo za kar nekaj let. Pri tem moramo sicer upoštevati, da bo zaradi omejenega prostora obdobje obiranja precej krajše, kot če bi šparglji rastli na vrtu na gredici. Ko bodo dosegli zrelost, ki je primerna za obiranje, jih bomo lahko obirali še približno od dve do maksimalno pet zaporednih sezon. Čeprav je to relativno malo, pa je še vedno bolje kot nič. Investicija se vsekakor izplača, saj imajo kupljeni šparglji nezanemarljivo visoko ceno, in če jih kupujete pogosto, lahko znesek na sezono preseže tudi nekaj sto evrov. Ob tem tudi ni nujno, da kupujete zares sveže poganjke, doma pa boste o tem prepričani.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Kako jih sadimo?

Nadvse pomembno je, da pred sajenjem uredimo dober drenažni sistem. Da bi preprečili gnitje korenin, je priporočljivo na spodnji del okvirja nasuti tudi nekaj drenažnega peska. Tudi substrat mora biti dobro odceden in bogat s hranljivimi snovmi. Dobra substratna mešanica je sestavljena iz ene tretjine vrtne zemlje, ene tretjine komposta in ene tretjine perlita. Z izbranim substratom napolnimo visoko gredo ali posodo, ob zgornjem robu pa pustimo nekaj centimetrov praznih. Šparglje bi sicer lahko sejali, a taka pridelava čakanje na pridelek še podaljša. Tako je najbolje, da se odločimo za sajenje sadik oziroma špargljevih korenik.

Na mestu, kjer jih bomo sadili, izkopljemo luknjo oziroma, če bomo sadili več rastlin, jarek. Ta naj bo globok približno 35 cm, da se bo vanj korenika lepo usedla. Postavimo jo na izkopano mesto, in sicer z brsti navzgor, nato pa jo prekrijemo s približno petcentimetrsko plastjo zemlje. Temeljito zalijemo, da se tla dobro usedejo in okoli korenin ni več zračnih žepkov. Ko rastlinice rastejo, jih sproti rahlo zasipujemo z zemljo, priporočljivo pa je tudi, da jim v prvih letih zagotovimo zastirko in tako poskrbimo za enakomerno vlažnost tal ter nadzor nad pleveli.

Kakšne razmere potrebujejo?

Visoka greda ali posoda, v kateri rastejo šparglji, naj bo na sončnem mestu, tako da bodo rastline imele na voljo vsaj od 6 do 8 ur sončne svetlobe. Pazimo, da se substrat ne izsuši, a hkrati zalivajmo »po pameti«, da ne pride do zastajanja vode in posledično do gnitja korenin. Ker potrebujejo veliko hranil, jih vsako pomlad dognojimo z organskim gnojilom s počasnim sproščanjem hranil. Pazljivi smo na pojav škodljivcev. Če opazimo, da mladi poganjki rumenijo ali se ukrivljajo, takoj ukrepamo.

Pobiranje pridelka

Po sajenju pride na vrsto naša potrpežljivost. Šparglje namreč lahko začnemo pobirati šele tretjo sezono po sajenju, ko se koreninski sistem že dovolj okrepi. Prvi dve leti tako pustimo, da vsi poganjki zrastejo v visoko zeleno perje, da se ne bi polomili na vetru, pa jim po potrebi ponudimo tudi oporo. Poskrbimo, da okoli njih ni plevela, po potrebi zalivamo. Jeseni, ko zelenje porumeni in se posuši, nadzemne dele ostranimo ter gredo pokrijemo s tricentimetrsko kompostno zastirko.

Tretje leto po sajenju je naša potrpežljivost poplačana. Kako zgodaj pomladi bomo lahko začeli pobirati mlade poganjke, je predvsem odvisno od vremena. Včasih je dovolj toplo, da poganjki hitro zrastejo do 20 oziroma 30 centimetrov že marca, včasih je treba počakati celo do konca aprila. Na gredi poganjke največkrat režemo tik nad tlemi, nato pa odrezano steblo v rokah upognemo in s tem dosežemo, da poči na delu, kjer je konec olesenelega dela, ki ga pri kuhi ne uporabljamo. Ker je pridelka na visoki gredi oziroma v posodi manj in ga pobiramo tudi bližje očem, pa lahko poganjke prelomimo že kar ob pobiranju.

Tako jih bomo odlomili od koreninske krone, ki bo tako ostala nepoškodovana. Nove poganjke pobiramo sproti, pri tem pa skušajmo biti vsaj malce varčni, da rastlina ohrani dovolj moči in hrane za naslednje sezone. Poganjke pobiramo približno dva meseca in žetev zaključimo najkasneje v začetku junija. Po tem času bodo rastline ponovno razvile bogato zelenje, ki bo poskrbelo, da si bo korenina pridobila nazaj dovolj moči, da nas bodo naslednjo pomlad rastline razveselile s svežim pridelkom.