V naravi prevladuje raznolikost rastlinskih in živalskih vrst, njihovo medsebojno dopolnjevanje pa tvori harmoničen in zdrav ekosistem. Raznolikost in dopolnjevanje je pravzaprav osnovni zakon življenja, taka medsebojna povezanost zagotavlja, da nobena vrsta ne postane prevladujoča in ne izčrpa naravnih virov. A kdor zakonitosti v naravi preučuje malce bolj natančno, razume, da ni ključen le obstoj, pač pa narava praktično vedno teži tudi k blaginji oziroma k optimalnemu razvoju potencialov vsakega organizma. Pri tem seveda v »igro« vključuje tudi okolje in poskrbi, da si organizmi v določenem biotopu medsebojno pomagajo in se idealno dopolnjujejo.

Zakon dopolnjevanja pa lahko izkoristimo tudi v našo korist. Ker smo vrtičkarji »gospodarji« svojega vrta in lahko prosto odločamo, kaj bomo sadili na svoje gredice, lahko namerno izberemo vrste rastlin, ki se medsebojno podpirajo oziroma si pomagajo tudi pri varovanju pred boleznimi in škodljivci. Seveda pa za to potrebujemo znanje. Če namreč delamo »na pamet« in po nesreči izberemo napačen par, lahko dosežemo tudi nasproten učinek, in namesto da bi si rastlini s svojo družbo pomagali, njuno sosedstvo le še poveča težave v vrtu.

Paradižnik + bazilika

Ljubitelji dobre hrane vemo, da sta paradižnik in bazilika idealen par v kuhinji. Kaj pa na vrtu? Tudi tam velja podobno in malce bolj izkušeni vrtičkarji zagotovo sledijo nasvetu, da naj ob vsaki sadiki paradižnika raste tudi sadika bazilike. Eterična olja, ki jih oddaja bazilika, odganjajo škodljivce, ki ogrožajo paradižnik, rastlina pa ima tudi antimikrobne lastnosti, ki zavirajo glivične okužbe, za katere je njen dobri sosed nadvse dojemljiv.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Vrtnice + česen

Poleg tega, da se z zelenimi listi in dehtečimi cvetovi dopolnjujeta estetsko, je česen vojak, ki ščiti kraljico vrta pred nadležnimi škodljivci, med drugim tudi pred listnimi ušmi. Česen deluje tudi kot naravni fungicid in tako vrtnicam pomaga v boju proti plesnim. Pomembna lastnost česna je še, da s svojim koreninskim sistemom oddaja snovi, ki lahko omejujejo nezaželeno rast plevelov, poleg tega pa izboljšujejo strukturo tal. Vrtnica ima tako svojega osebnega pomočnika, ki ji pomaga, da se v domačem okolju počuti najbolj udobno.

Hren + krompir

Hren oddaja vonj, ki odganja tudi koloradskega hrošča, večnega sovražnika krompirja. Ima pa odvračalne lastnosti tudi pod zemljo in uspešno odganja voluharja ter druge glodavce, ki se navadno lotijo krompirjevih gomoljev. S svojimi globokimi koreninami tudi izboljšuje strukturo tal ter tako krompirju zagotavlja lažji dostop do hranil. Njegovo gosto zelenje deluje kot naravna zastirka, ko zacveti, pa se spremeni v magnet za opraševalce in s tem pomaga pri opraševanju krompirja, kar ima seveda za rezultat višji pridelek. 

Boreč + krompir

Boreč, ki ga poznamo tudi pod imenom boraga, je poleg tega, da je zelo medovita rastlina, ki privablja opraševalce in s tem pomaga povečati donos krompirja, tudi zdravilna dišavnica, s katero si lahko pomagamo zmanjšati stres. Vonj boreča odganja nekatere škodljivce, med njimi tudi koloradskega hrošča, ki je velik sovražnik krompirja. Ker ima dolge korenine, ki dosežejo globlje plasti tal, izboljšuje strukturo tal, povečuje prezračenost in zagotavlja dostopnost hranil, kar seveda pomaga tudi krompirju. Njegovi simpatični cvetovi gredice krompirja za piko na i še lepo popestrijo in jim dodajo estetsko noto.

Kumare + kapucinke

Kapucinke so s svojimi simpatičnimi in živahnimi cvetovi odličen dodatek na zelenjavnem vrtu, če jih posadimo v bližino kumar, pa bomo njihov potencial sploh najbolje izkoristili. Bogato zelenje kapucink, ki se niza na plazečih se stebelcih, prekriva zemljo okoli kumar in tako pomaga zadrževati vlago v zemlji, s tem pa tudi ohranjati enakomerno vlažnost okoli korenin kumar, kar je zanje ključnega pomena. Manj je seveda tudi težav s pleveli. To pa še ni vse! Kapucinke oddajajo vonj, ki odvrača listne uši, strune in druge škodljivce, po drugi strani pa s svojimi živahnimi barvami privlačijo čebele in hrošče, ki so pomembni opraševalci kumar.

Čebula + rdeča pesa

Čebula je znana po tem, da odganja številne škodljivce, še posebno je učinkovita v kombinaciji s korenjem, saj pomaga odganjati korenjevo muho. A v kombinaciji z rdečo peso je slednja morda celo šteta za bolj koristno sosedo. S svojimi koreninami namreč rdeča pesa pomaga izboljšati strukturo zemlje, poleg tega pa s svojimi listi čebuli zagotavlja nežno senco. Drugače pa sta rastlini v svojih potrebah zelo kompatibilni, ustrezajo jima podobne rastne razmere in si ne konkurirata pri porabi hranilnih snovi iz zemlje. 

Jagode + drobnjak

Drobnjak je odličen odganjalec škodljivcev, ki napadajo jagode, tudi mravelj in uši. Poleg tega gosto rastoči drobnjak deluje kot naravna zastirka in okoli jagod zagotavlja primerno vlažnost, preprečuje pa tudi rast plevela. Ko drobnjak zacveti, močno privlači opraševalce, boljše opraševanje pa poveča donos jagod. Poleg tega se rastlini tudi estetsko čudovito dopolnjujeta in tako prispevata k privlačnosti vrta.

Melone + ognjič

Ognjiči vsebujejo snov, ki deluje kot naravni insekticid, poleg tega pa izločajo repelentne snovi, ki koreninski sistem melon ščiti pred napadom nematod in uši. S svojimi pisanimi cvetovi ognjiči tudi privabljajo pomembne opraševalce melon, njihovo gosto listje pa lahko deluje kot naravna zastirka in zagotavlja enakomerno vlažnost okoli korenin melon. Ognjič seveda pozitivno deluje tudi na številne druge rastline, zato ga je smiselno saditi kar na rob zelenjavnega vrta.

Paprika + amarant

Amarant, ki s svojimi lepimi socvetji ni le zanimiva okrasna rastlina, pač pa so semena, ki se razvijejo v teh socvetjih, tudi izredno zdravo živilo, bogato z beljakovinami, esencialnimi aminokislinami, vitamini, vlakninami in minerali, zraste tudi do dva metra v višino in s svojimi velikimi listi papriki lahko ponudi odlično naravno senco. Ta zaščita je koristna predvsem, če paprika raste na soncu izpostavljenih mestih, saj jo žgoči žarki v vročih poletnih mesecih lahko tudi neprijetno ožgejo. Poleg tega bogata listna masa amaranta preprečuje rast plevelov okoli paprike, socvetja pa privlačijo številne koristne žuželke, ki papriko ščitijo pred njenimi sovražniki.

Koruza + fižol

To kombinacijo so pametno izkoriščali že domorodni Indijanci, največja prednost pa je, da fižol s svojo sposobnostjo fiksacije dušika iz zraka požrešni koruzi zagotavlja vedno dovolj hranil v tleh. Na ta način zmanjšamo potrebo po dodatnemu dognojevanju. Poleg tega fižol koruzo izrabi za oporo, na ta način pa obe rastlini dobita ravno prav sončne svetlobe. Fižol tudi privablja koristne žuželke, ki pomagajo koruzo ščititi pred njenimi škodljivci, poleg tega pa koreninski sistem fižola deluje kot pregrada in otežuje dostop škodljivcem do korenin koruze. Po drugi strani je na fižolu, ki raste ob koruzi, manj pršic in uši. Za še boljši izkoristek dopolnjevanja lahko ob vznožje posadimo bučke, ki bodo tudi nadvse hvaležna za z dušikom bogata tla.

Zelje + koper

Koper je znan po svoji sposobnosti, da odganja številne škodljivce, med njimi tudi kapusno muho. Privlačil naj bi tudi ose, ki v gosenice kapusovega belina odlagajo svoja jajčeca ter tako pomagajo pri zatiranju tega škodljivca. Znano je tudi, da koper s svojo prisotnostjo spodbuja rast zelja, ker ima prosojne liste, pa ni nevarnosti, da bi zelje, ki je velik ljubitelj sonca, preveč zasenčil. Ker sta rastlini različnih višin in tekstur, ustvarjata tudi zanimive in estetsko privlačne gredice.

Kamilice + ohrovt (in druge kapusnice)

Večina od nas ve, da kamilice blagodejno vplivajo na naše zdravje, s svojim vonjem pa pomagajo tudi v vrtu, še posebno ohrovtu, cvetači in drugim kapusnicam. So magnet za uši, s tem pa tudi za pikapolonice in na ta način preprečujejo, da bi ta nadloga kritično napadala kapusnice. Nekatere druge škodljivce pa s svojim vonjem odvračajo ter poleg tega vsebujejo tudi spojine, ki delujejo protibakterijsko in protiglivično. Tako poskrbijo, da ohrovt lažje ostane zdrav, ob tem pa s svojimi koreninami izboljšujejo prezračenost tal in tako svojim sosedom izboljšajo dostop do hranil.