Vijolična zelenjava je na vrtu v resnici zelo pogosta. foto: Shutterstock
Ko pogledamo zelenjavni vrt, na njem navadno prevladuje zelena barva. Pa ste kdaj pomislili, da bi svoje gredice namensko malce popestrili tudi s kakšno drugo barvo, recimo vijolično? Če ne, naj vas k temu navdušimo s tem prispevkom. Zakaj? Ker vijolična zelenjava ni le vizualno atraktivna, pač pa ima tudi za naše zdravje posebne prednosti, ki jih klasično zelenje ne more zagotavljati. Marsikdo bo morda ob pogledu na kakšno klasično vrsto vrtnine v vijolični barvi pomislil, da to ni naravno.
Morda so rastline celo gensko spremenjene? A bojazen je odveč. Marsikatere sorte so že po svoji naravi vijolične, pač zato, ker so se morale prilagoditi razmeram v svojem naravnem okolju. Mnoge sorte pa so ustvarili tudi žlahtnitelji, a tukaj ne gre za gensko spremenjene rastline, pač pa kvečjemu za hibride, ki jih v imenu sort prepoznamo tudi po končnici F1. Proces žlahtnjenja za pridobitev hibridov je povsem naraven in tako ni nobene bojazni, da bi bile rastline, pridobljene na ta način, škodljive ali kakorkoli drugače »napačne«. Še več, pri mnogih hibridih je kakovost celo višja, rastline so bolj odporne in tudi bolj produktivne.
Zeleni deli rastlin skrbijo za fotosintezo in rastlini tako zagotavljajo ustrezne pogoje za rast. A tako, kot imamo ljudje različno barvo kože, imajo tudi rastline različne odtenke svojih listov. Tako kot pri ljudeh je barva odvisna od tega, kako močno zaščito rastlina potrebuje pred sončnimi žarki. Ljudje iz krajev, ki so bolj izpostavljeni soncu, so temnejše polti kot tisti v zmernem podnebnem pasu, enako pa velja tudi pri rastlinah – bolj ko so deli rastline obarvani proti vijolični, bolj je rastlina zaščitena pred močnimi sončnimi žarki. Vijolična barva tako rastline ščiti, posredno pa nato, če jih uživamo, ščiti tudi naše zdravje. In to ne le pred soncem …
Rastline, ki so obarvane vijolično in tudi rdeče, v vakuolah svojih rastlinskih celic vsebujejo vodotopna barvila, t. i. antociane (grš. anthos = cvet, kyanos = moder). Ti se nahajajo v listih, steblih, koreninah, cvetovih, sadežih. Ker je za njihovo biosintezo nujno potrebna fotosinteza, jih vsebujejo le rastline. Njihove glavne naloge so, da privabljajo žuželke in druge živali, ki so potrebne v njihovem procesu razmnoževanja, odbijajo nekatere rastlinojedce, poleg tega pa rastlino predvsem zaščitijo pred premočnimi UV žarki ter tudi pred prostimi radikali. Tako delujejo kot močni antioksidanti in rastlini povečujejo odpornost proti stresnim razmeram, zmrzovanju, suši, poškodbam in težkim kovinam.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
