Nad plevel s plevelom

Pleveli so velika nadloga, ki vsakega vrtičkarja spravlja ob živce. Če jih nimamo ves čas pod nadzorom, lahko hitro prerastejo naše gredice in boj z njimi se sprevrže v pravo mesarsko klanje. Še posebno na vrtovih, kjer se uporablja svež gnoj in še ne do konca razgrajen kompost, se množijo tako hitro, da jih le stežka dohajamo. Da bi se temu izognili, je priporočljivo, da vedno uporabljate le zrel kompost, ki so ga mikroorganizmi že predelali v humus. Ob tem pa je dobro vedeti, da plevel ni le velika nadloga, ampak je v našem vrtu tudi koristen, saj so pleveli v svoji osnovi zelo zdrave rastline.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Gašper Rifelj in zaročenka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji

Pevec Gašper Rifelj in plesalka Maja Geršak sta se spoznala v oddaji Zvezde plešejo, v razmerju sta se jima rodila dva otroka, zaročena pa sta že od leta 2021.

Če znamo plevel izkoristiti na pravi način, z njim lahko povečamo celo vitalnost vrtnin. In kako to naredimo? Ko plevel izpulimo, ga namočimo v vodi in počakamo, da se razgradi. Če je toplo, se bo razgradil v približno dveh tednih, drugače bo trajalo malce dlje. Plevel med namakanjem večkrat premešamo, da v zmes pride kisik. Ko se bo plevel razgradil, bomo dobili vitalno gnojevko, s katero zalijemo vrt, še posebno na tistih mestih, kjer je bilo plevela prej največ.

Pred uporabo gnojevko razredčimo z vodo, tako da od 1 do 2 litra gnojevke razredčimo z 10 litri vode. Poleg tega da takšna gnojevka zelo spodbuja rast vrtnin, še posebno zelja, kumaric in paradižnika, negativno deluje na rast novih plevelov. Nekaterih plevelov se bomo tako znebili hitro, pri drugih, trdovratnejših, kot je na primer tudi slak, pa bomo morali grede zaliti še enkrat ali dvakrat. Prvo leto se bo rast plevelov zelo zmanjšala, naslednje leto pa z njimi sploh ne bomo imeli več težav. Gnojevko lahko naredimo samo iz ene vrste plevela, lahko pa namočimo več vrst tudi skupaj.

Črni fižol je celo bolj zdrav od klasičnega

Slovenski vrtičkarji na vrtu navadno vsaj kakšno gredico posvetimo sejanju fižola, saj ima pridelava te stročnice v naših krajih dolgo zgodovino. Pri izbiri sort se navadno držimo tega, kar je na razpolago v semenskih vrečkah na policah naših trgovin in vrtnarij, pri tem pa ne razmišljamo kaj dosti o sami hranilni vrednosti našega izbora. Verjetno prav zato pri nas bolj malo poznamo črni fižol, pa čeprav je ta tako rekoč osnovna sestavina jedi po vsej Srednji in Južni Ameriki. Ponekod ga uporabljajo celo za zajtrk ob jajcih, drugače pa ga postrežejo kot prilogo (pogosto skupaj z rižem) pri skoraj vseh mesnih in ribjih jedeh, uporabljajo pa ga seveda tudi za solate, juhe, namaze in podobno.

Rastline so rade v družbi bakra

Ste kdaj pomislili, iz kakšnega materiala je vaše orodje? Najpogosteje se uporablja železo, a ga lahko hitro napade rja, in čeprav nas morda to na videz niti ne moti toliko, rja za naše rastline prav gotovo ni zdrava. Povzroči namreč razrast plesni in patogenih elementov, ki okužijo tla, posledično pa tudi rastline. Tudi če se sami po nesreči ranimo z železnim delom lopate ali kakšnega drugega orodja, se zelo pogosto dogodi, da se rana okuži in zdravljenje traja veliko časa.

Kaj je torej alternativa? Na trgu sicer ni tako zelo pogosto, ampak najkoristnejše za naš vrt je vrtno orodje, narejeno iz brona. Bron je zlitina, ki je v večinskem deležu sestavljena iz bakra, vsebuje pa tudi kositer in nekatere druge kovine. Je ena najstarejših kovin, ljudje pa so ga začeli uporabljati že 4000 let pred našim štetjem. Tudi kmetovalci so ga v preteklosti pogosto uporabljali za izdelavo domačega orodja, saj so vedeli, da ima ta zlitina ogromno pozitivnih koristi za rastline. Ker je baker anti