Hum je danes mesto spomenik, eden redkih ohranjenih primerov urbanega razvoja izključno znotraj mestnega obzidja.

Mestece Hum, ki se sicer uvršča v upravno enoto mesta Buzet, se razprostira na zgolj treh kvadratnih kilometrih oziroma na prostoru 100 x 30 metrov, na nadmorski višini 327 metrov. Na zahodni strani je obdano z obzidjem, na preostalih straneh pa so v obrambne zidove vgrajene hiše. Skozi obrambne zidove so vodila dvoja vrata, ena so ohranjena še danes, mestece pa je bilo obdano tudi s štirimi obrambnimi stolpi. Hum je bil prvič omenjen že leta 1102 z nemško izpeljanko Cholm. V srednjem veku je bil omenjen kot utrdba, od leta 1412 pa je spadal pod Beneško republiko. Leta 1972 so ga pod geslom »Rešimo najmanjše mesto na svetu« začeli pod strokovnim vodstvom restavrirati in obnavljati.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Običaj
Kljub majhnemu številu prebivalcev – podatki se razlikujejo, od številke 17 pa tja do 29 – v mestu vsako leto izvolijo župana. Vsako drugo nedeljo v juniju namreč vsi moški iz župnije v mestni loži izbirajo »vaškega poglavarja«, glasove pa oddajo tako, da jih vrežejo v leseno palico. Ta običaj so obnovili leta 1977. 

Turizem
Mestece je tudi ob najbolj turističnih dnevih dokaj prazno, zato si ga lahko ogledate praktično kadarkoli. Poleg tega, da vabi kot najmanjše mesto na svetu, je znano tudi po žganju z belo omelo oziroma biski, recept za katero naj bi izhajal ravno iz Huma. Ravno zaradi te pijače je v mestecu vsako leto konec oktobra tudi razstava žganja, na kateri se za najboljše žganje potegujejo pridelovalci iz celotne Istre. 
Sicer pa so v mestu zgolj dve majhni ulici in cerkev Marijinega oznanjenja iz leta 1802 ter kapela svetega Jeronima z ohranjenimi freskami iz 12. in 13. stoletja. Številni obiskovalci pa mesto obiščejo tudi zaradi ogleda sedem kilometrov dolge Aleje glagoljašev oziroma Glagoljaškega drevoreda z enajstimi spomeniki in napisi v glagolici, pisavi starih slovanskih jezikov, ki se začne pri naselju Roč in konča v Humu. 

Obisk Huma lahko zaključite z obiskom tradicionalne konobe, z obiskom sosednjih mest, kot so Draguć, Grožnjan in Motovun, ali bližnje slikovite vasi Kotli, v katero se počasi spet vrača življenje, v njej pa si lahko ogledate zgodovinski mlin in prelepo kuliso, ki jo ustvarja slap reke Mirne.