Štanjel je slikovito kraško naselje v občini Komen. Je terasasto razporejeno proti vrhu 363 metrov visokega griča Turn. Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke. Vasi dajejo izjemen pomen obzidje z vhodnimi stolpi, grad (muzej), gotska cerkev z značilnim zvonikom in Ferrarijev vrt.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Motni kozarci - pomagajte si s preprostimi triki

So tudi vaši kozarci postali motni in na steklu ni več sijaja?

Večina stavb izvira iz 16. in 17. stoletja, v večini so tudi že obnovljene, v samem središču kraja pa si lahko ogledate klasično kamnito kraško hišo s klasičnim kraškim vodnjakom, ki je nekoč predstavljal edini vir vode. Skoraj vsa domovanja v mestecu so brez dvorišč, ob sprehodu po ozkih ulicah pa doživimo skorajda pravljično vzdušje. K temu je zagotovo pripomogel tudi slovenski arhitekt in nekdanji župan Maks Fabiani. Njegovo dvajsetletno delo v Štanjelu zajema številne posege, ki skupaj kažejo arhitektovo vizijo nadgraditve obstoječih prostorskih kvalitet naselja z rešitvami, ki jih narekuje sodobni vsakdan. 

Ferrarijev vrt

Maks Fabiani je bil eden izmed najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije ter inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V Štanjelu je pustil velik pečat s stvaritvami, ki so nastale v času njegovega dvajsetletnega županovanja. Najpomembnejšo Fabianijevo zapuščino predstavljata prenova vile Ferrari in zasnova Ferrarijevega vrta, ki ima zaradi fenomena vodovodnega sistema posebno mesto v zgodovini arhitekture. Fabiani je posestvo z vilo uredil za svojega strica, tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija. Najbolj izstopajoč je zagotovo ovalni bazen z otočkom in neverjetnimi podrobnostmi, ki predstavlja osrednji del vrta s prelepim razgledom na dolino.

Fabianijeva domačija

V neposredni bližini Štanjela se v vasici Kobdilj nahaja posestvo Villa Fabiani, znano kot rojstna domačija arhitekta prof. dr. Maksa Fabianija. Gre za mogočen, več sto let star kmečki dvorec, ki je nastajal postopoma, od 14. stoletja dalje, vrhunec v svojem razvoju pa je dosegel leta 1865, ko je dobil videz italijanskih podeželskih vil (villa rustica) z mestnimi fasadami, urejenimi vrtovi in latnikom, ki vodi vse do parka pri vodnem izviru. Kako je nekdaj teklo življenje na podeželskem veleposestvu, v Villi Fabiani, pa si lahko zamislimo ob prebiranju knjige Murva Fabianijevih. Posestvo je danes v zasebni lasti, a nekaj sob oddajajo tudi v najem, ob posebnih priložnostih pa je posestvo odprto tudi za širšo javnost. ***null***