Tradicija božičnih sejmov je stara že več kot 700 let. Sprva sta bila njihovo poimenovanje in pomen precej drugačna od današnjega. Na prelomu 13. stoletja so se začeli na Dunaju in kasneje v Münchnu pojavljati decembrski sejmi. Odprti so bili le nekaj dni, njihov namen je bil, da so si prebivalci priskrbeli manjkajoči živež in potrebščine za čez zimo.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Pristna družinska sreča Roberta Korošca in Nine Rakovec

Robert Korošec in Nina Rakovec rada obujata spomine na svoje začetke in o tem pripovedujeta tudi svojima otrokoma.

Dve stoletji kasneje pa se pojavijo prvi božični sejmi. Za prvega velja Striezelmarkt v Dresdnu iz leta 1434, kar dokazujejo s pisnim dokumentom. Se pa sicer za ta naziv poteguje še nekaj drugih nemških božičnih sejmov. Sejem v Dresdnu, ki letos obeležuje 590 let, bodo odprli v sredo, že v petek pa so prižgali 2900 metrov lučk na osrednjem božičnem drevesu, piše na spletni strani sejma. Tradicionalno se v nemško govorečih deželah sejmi odprejo že pred prvo adventno nedeljo, tako hitro, kot se odprejo, pa se tudi zaprejo, ponekod že na božični večer.

Tako je na primer tudi na Dunaju, ki velja za eno bolj priljubljenih destinacij v prazničnem času. V avstrijski prestolnici se vsako leto zvrsti več deset tematsko obarvanih prazničnih sejmov. Za osrednjega in najstarejšega pa velja tisti pred mestno hišo, kjer za dodatno atrakcijo poskrbi tudi 3000 kvadratnih metrov veliko drsališče, piše na spletni strani sejma.

Lučke so v sredini tedna zasijale še v bližnjem Gradcu, 16 sejmov se je odprlo v petek. Posebnost prazničnih sejmov v prestolnici avstrijske Štajerske je dobrodelnost, saj so več stojnic dali v brezplačen najem nevladnim humanitarnim organizacijam. Obiskovalce nameravajo privabiti še z edinstvenimi ledenimi jaslicami, kakršne so prvič postavili leta 1996. Do kdaj bodo na ogled, pa je odvisno predvsem od vremena.

Med Slovenci so priljubljeni tudi praznični sejmi na Hrvaškem. Advent v Zagrebu se je že večkrat znašel na seznamu najboljših božičnih sejmov na različnih spletnih izborih, vsako leto ga obiščejo tudi številni Slovenci. Letos bo slavnostni prižig lučk 30. novembra, nakar se bo hrvaška prestolnica do 7. januarja prelevila v pravo zimsko pravljico. Tradicionalno se praznično vzdušje čuti po celem mestu od Trga bana Jelačića do grajskega griča.

Bogat program in dogajanje medtem obljubljajo še v Varaždinu. Kot glavno atrakcijo izpostavljajo 1200 kvadratnih metrov veliko drsališče in 23 metrov visok panoramski vrtiljak.

Eden bolj priljubljenih božičnih sejmov, ki se je že večkrat znašel na seznamu najboljših, je sejem v Budimpešti, ki je že odprt. Od sredine novembra vabi medse ljubitelje prazničnega veselja in tako bo do konca decembra. Sejem na trgu Vörösmarty velja za najstarejšega v madžarski prestolnici, prava posebnost je ogromen adventni koledar

na pročelju ene od kavarn, kjer se vsak dan od 1. do 23. decembra odpre posebno okno.

V zahodni Evropi je težko izpustiti sejem v francoskem Strasbourgu, ki vsako leto privabi več kot tri milijone obiskovalcev. Zaradi tega je v decembru tudi prav poseben izziv najti prenočišče v alzaški prestolnici. Lesene stojnice se bodo letos odprle v sredo, osrednji simbol je razkošno 30 metrov visoko božično drevo.

Zimska praznična pravljica vabi še v Bruselj, kjer se lahko obiskovalci izgubijo med več kot 200 stojnicami. Poleg drsališča so v mestu postavili panoramski vrtiljak, večer pa popestrijo tudi z različnimi svetlobnimi predstavami. Obiskovalci, ki si želijo izvedeti kaj več, pa se lahko udeležijo vodenih ogledov.

Božično vzdušje pa preplavi središča mest tudi čez lužo. Toronto letos vabi na 10. izvedbo prazničnega sejma, ki velja za enega največji v Severni Ameriki. V New Yorku pa je že skoraj en mesec odprta zimska vas, ki je navdih našla v evropskih božičnih sejmih.